Vile pod Rožnikom

Mogoče so se tudi povojni stanovalci, čudovitih vil, ob vznožju ljubljanskega Rožnika, kdaj popeljali s Pionirsko železnico, mogoče pa tudi ne. Danes je vsekakor velik arhitekturni užitek, sprehoditi se mimo njih in občudovati njihovo raznolikost. Stanovalci so se, tekom desetletij, odkar vile stojijo, že večkrat zamenjali. Nekateri za svoje lepotice lepo skrbijo, jih obnavljajo, da sijejo v vsem svojem sijaju. Nekatere pa nimajo te sreče. Žalostno samevajo in propadajo, njihovih rešiteljev pa od nikoder.
Ena teh nesrečnic je tudi vila Zlatica, ki je bila v lasti nekdanjega ljubljanskega župana, Ivana Hribarja. Župana, ki je za mesto Ljubljana in njegove prebivalce veliko naredil. Zdaj bi bil že čas, da mu mesto nekaj tega povrne in obnovi njegovo žalostno vilo.

Polkrožni pomol, vile na začetku Ceste 27. aprila, ki je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja

Vilo na Cesti 27. aprila 3, je zgradila Kranjska stavbna družba, leta 1912.

Prizidek z veliko teraso, so zgradili leta 1934.

Čudovita vila, z razgibanim tlorisom, balkoni, reliefom in dvema arkadnima vhodoma, stoji na začetku Ceste 27. aprila. S pročeljem gleda proti parku Tivoli, s krajšo stranico pa na železnico in proti mestu. 

Čudovito vilo je kupil gradbenik Leo Dukič in jo leta 1931. obnovil in dozidal.

Skozi ta čudoviti vhodni portal in arkadni hodnik, je v vilo hodil tudi Josip Vidmar, eden izmed ustanoviteljev OF. Vilo je dobil po vojni, ko so prejšnjega lastnika razlastili. 

Vila je bila zgrajena 1912. leta. Leta 1918. jo je kupil takratni znameniti ljubljanski župan, Ivan Hribar. Po svoji hčerki jo je poimenoval, Zlatica. Leta 1934. so vilo preuredili in dozidali po načrtih arhitekta, Josipa Costaperaria. Trenutno je vila v bolj žalostnem stanju. Čaka na investitorja, ki jo bo obnovil, da bo zasijala v vsej svoji lepoti, Tako kot večina vil, ki jo obdajajo

Vila, nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja

Vila s kvadratnim stolpom

Znamenita vila, v njej je bila ustanovljena OF, 26. aprila 1941. V njej je, do selitve na začetek ulice, živel Josip Vidmar.

Spomenik "na pločniku" je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pred njim so štirje kamniti stebrički. Eden manjka samo na fotki :) 

Tlorisno razgibana hiša, s stolpičem, ki ga pokriva piramidna streha

Vila z vogalnim stolpom

Vila Podrožnik je očem skrita, ampak tudi ograja je svojevrstna umetnina

Doprsni kip Roberta Kollmanna, je odkril predsednik republike, Borut Pahor, 20. aprila 2015. Robert Kollmann ni imel potomcev, zato je grad podaril zvezi slepih in slabovidnih. Ta je leta 1940. vilo-grad prodala, s kupnino pa zgradila šolo za slepe in slabovidne. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (up-rs.si)

Glavni vhod na posestvo, Vile Podrožnik, nekoč Kollmannov grad. Vilo je dal zgraditi ljubljanski trgovec s porcelanom, Franc Kollmann, njegov sin Robert pa jo je podaril slepim in slabovidnim. Danes je Vila Podrožnik protokolarni objekt Republike Slovenija

Hiša z gospodarskim poslopjem je danes dom diplomata, nekoč pa je bila del Kollmannovega posestva.

Povezano: Od Pionirske železnice do Tivolija

Register nepremične kulturne dediščine

Od Pionirske železnice do Tivolija

Ljubljana v letošnjem letu nosi naziv, Zelena prestolnica Evrope 2016. Zelenih površin, ki so tudi lepo urejene, nam res ne manjka. Tokrat sem se odpravila po Večni poti, mimo Rožnika, do parka Tivoli.
V bližini Živalskega vrta, je skozi gozd, speljana kolesarska steza. Med leti 1948. do 1954. pa je bila tu speljana ozkotirna železnica, širine 0,76 m, ki je povezovala Rožno dolino s Podutikom in z vmesno postajo, v Kosezah. Dolžina proge je bila 3.819 m. Vagone je vlekla parna lokomotiva. Prav vsa dela pa so opravljali otroci, do 15 leta starosti, ki so jih izučili za tovrstna dela. Med drugim so bili tudi strojevodje. Od tu tudi ime, Pionirska železnica.
Ideja za tovrstno železnico je prišla iz Rusije. Mladi naj bi se, ob izgradnji in ob delu na projektu, naučili točnosti in vestnosti ter se spoznavali s tehniko. Pridobivali so si delovne navade in se pri tem tudi zabavali. Tako piše, Fani Rižnar, v svoji knjižici, Pionirska proga v Ljubljani. V knjižici je še veliko zanimivih podatkov in fotografij o gradnji te zanimive proge.

Med Živalskim vrtom in Biotehnično fakulteto je, skozi gozd, speljana kolesarska steza. Od leta 1948. do 1954. pa je bila tu speljana ozkotirna, Pionirska proga. Povezovala je Rožno dolino in Podutik, z vmesno postajo v Kosezah.

Informacijska tabla, o Pionirski železnici, ob kolesarski stezi, na Večni poti

Češnjev drevored

Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016

Idila ob potoku Glinščica

Beli cvetovi ob robu gozda, Velecvetna zvezdica

Ob Večni poti, nasproti Gozdarskega inštituta, polkrožni temelji iz rdeče opeke, ne vem česa :)

Stara zapuščena hiška z zelo zanimivo leseno ograjo, Večna pot

Fitnes na prostem. Vse vaje opravljene, no ja, skoraj vse :) 

Hlodi, naravne naprave za fitnes na prostem

V bršljan odeta češnja

Maša in medved? Ne. Leseni kip, pred vhodom v Gozdarski inštitut

Pred Gozdarskim inštitutom, na Večni poti 2, je pravi mali gozd in prav vsako drevo je opremljeno z imenom, na lični leseni tablici.

Pred Gozdarskim inštitutom je tudi kip gozdarja, predvidevam. O kipu nisem našla podatkov

Zgradbo Gozdarskega inštituta, na Večni poti 2, so zgradili leta 1948. Načrt je izdelal arhitekt, Edvard Ravnikar.

Šibasta smreka

Pri kamniti kapelici Lurške Marije, pod Rožnikom, se je nekoč začenjala romarska pot.

Kamnita kapelica, z dvokapno streho, posvečena Lurški Mariji, je bila postavljena leta 1885.

Kos pri malici

Kamnito stopnišče na Rožniku

Čudovit nasad rdečih tulipanov, pred Tivolskim gradom.

Podobno: Čez Reber na Ljubljanski grad