Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače

Podobno: Vodnikova domačija

Ljubljanski Zmaj

Zmaj ali zmajček, kot mu pravimo ljubkovalno, je simbol Ljubljane. Legenda o njem naj bi izvirala še iz časa,ko je Jazon z argonavti, pomotoma zašel v naše kraje. Kakorkoli je že bilo, zmajček je zdaj naš in njegovo podobo lahko najdemo skoraj na vsakem kraju. Najbolj veličasten je vsekakor tisti na Zmajskem mostu, ki pridno pozira domačim in tujim fotografom. Najdemo pa ga tudi drugod ...

Eden od štirih velikih zmajev, ki krasijo Zmajski most.

Zmaj na sprehajalni poti, ob Ljubljanici, na Bregu

Ljubljanski zmaj je maskota na mnogih prireditvah v Ljubljani

Grb mesta Ljubljane z zmajem na stolpu. Marmorna tla, velike sejne sobe, ljubljanske mestne hiše.

Simpatični zmajček, kot zaključek odtočne cevi na Plečnikovem Navju

Navje

Zmaj na Ljubljanskem gradu

Mestni arhiv na Mestnem trgu

Kandelaber in mali grifon, lev z orlovo glavo in krili, (eden izmed dvajsetih) na Zmajskem mostu

Tudi stopnice, v razglednem stolpu Ljubljanskega gradu, so okrašene z zmajem

Mali, Ljubljanski zmaj iz železa, stoji v preddverju mestne hiše. Ustvaril ga je kipar, Janez Boljka

Zmajček na Emporiumu

Ljubljanske foto zgodbe: 

Živalski vrt Ljubljana

Mestna hiša Ljubljana

 Znamenitosti Ljubljane: Mestna hiša ali rotovž, na Mestnem trgu.

Mestna hiša, Magistrat ali Rotovž, je na tem mestu stal že leta 1484. Iz tistega časa sta se ohranila kipa Adama in Eve, ki sta stala pred vhodom. Danes ju hranijo v Mestnem muzeju. Par sto let kasneje, so kupili še dve stranski hiši in vse tri povezali v Mestno hišo.
Pritličje Mestne hiše s čudovitim baročnim atrijem, dve dvorišči in veliko umetnin, ki so tam razstavljene, si lahko ogledamo, ko so vrata Rotovža odprta. Vsako soboto pa je voden ogled po zgornjih nadstropjih, kjer nam gospodična v noši meščanke z Ježice, pove marsikaj zanimivega.

Pogled, skozi orhideje, na baročni atrij Mestne hiše.

Iz kamna izklesan grb Ljubljane z zmajem, začetek 18. stoletja. Nahaja se ob stopnicah, ki vodijo v županove prostore.

Kljuka na vratih v veliki sejni dvorani, ki vodijo na balkon, ki gleda na Mestni trg.

Pogled z balkona Mestne hiše na Robbov vodnjak in Ciril-Metodov trg

Velika sejna dvorana. Leta 1898. so jo obnovili v secesijskem slogu, po načrtih arhitekta Leopolda Theyerja.

Slikarka Ivana Kobilca je leta 1903. naslikala sliko z naslovom "Slovenija se klanja Ljubljani". Dekle na prestolu ponazarja Ljubljano, na glavi ima krono v obliki Ljubljanskega gradu. Ljudje v različnih narodnih nošah ji prinašajo darila. Za žensko, ki nosi gorenjsko avbo se skriva takratni župan, Ivan Hribar. Dekle v rdeči obleki je slikarka Ivana Kobilca. Sliko je Ljubljani podaril hrvaški škof Josip Juraj Strossmayer, ki je bil tudi županov dolgoletni prijatelj.

"Pogled na Ljubljano" je leta 1910. naslikal slovenski slikar Ivan Vavpotič

Velika sejna dvorana, med oknoma je ljubljanski grb z zmajem, ki jih je v Mestni hiši kar nekaj

Grb mesta Ljubljane je tudi na marmornih tleh sejne sobe.

Tapiserija, ki se je Hilary Clinton zdela pohujšljiva in so jo morali, ob obisku Billa Clintona, zakriti :) 

Terasa med Mestno hišo in Ljubljanskim gradom, kjer je arhitekt Jože Plečnik predvidel povezavo Rotovža s parlamentom, ki ga je načrtoval na gradu. Povezovale bi ju stopnice, ki sedaj vodijo samo do zgornje terase.

Mali kamniti vodnjak, vzidan v steno na spodnji terasi Mestne hiše.

Slika na hodniku, v prvem nadstropju, prikazuje ljubljansko mestno oblast v času, ko je bila Mestna hiša samo današnji srednji del. Prikazuje dvanajst mestnih svetnikov v rdeči opravi in njihove pomočnike v črnem.

V Mestni hiši so odkrili tudi delček gotike.

Soba za novinarske konference s sliko zemljevida Ljubljane, kjer so vrisane tudi Plečnikove nerealizirane stopnice na grad.

Stola v dvorani za novinarske konference. Kako me spominjajo na mojstra Plečnika.

Večje dvorišče ljubljanske mestne hiše.

Pritličje ljubljanske mestne hiše in pogled na baročni atrij z vodnjakom, za katerega predvidevajo, da so ga pripeljali z gradu Bokalce.

Ljubljana, 2. september 2013

Foto sprehod po starem mestnem jedru Ljubljane, prvi šolski dan, otvoritev Hiše športa, razstava Bili smo svetovni prvaki v stranskem atriju Mestne hiše ...

V hiši na Bregu številka 2 so odprli Hišo športa. Tudi nekdanji župan Ljubljane, Ivan Hribar, bo imel lep razgled na športno dogajanje.

Obnovljeni Novi trg, brez parkirišč in avtomobilov, prava idila

Kongresni trg se spreminja v osrednji navijaški prostor za spremljanje Evropskega prvenstva v košarki 2013. Nameščajo velik ekran, oder je pripravljen, glasba tudi, da o stojnicah niti ne govorim.

Park Zvezda krasijo velike žoge v barvah zastav nastopajočih košarkarskih reprezentanc.

V stranskem atriju Mestne hiše, s čudovitim vodnjakom, poteka razstava Bili smo svetovni prvaki.

Narcisov vodnjak v glavnem atriju Mestne hiše, je ustvaril kipar Francesco Robba.

Društvo keramikov in lončarjev je pripravilo razstavo čudovitih izdelkov, v drugem stranskem atriju. Tale skleda mi je bila zelo všeč, avtorica Andreja Tomori

Mestni trg 23, črna, ozka hiša je bila last trgovca Drofeniga. Hiša z velikimi izložbenimi okni je bila zgrajena na mestu stare baročne hiše, leta 1914. Je prva ljubljanska blagovnica. Sosednja palača, na Mestnem trgu 24 pa je Souvanova hiša iz leta 1827.

Mestna hiša je na tem mestu stala že leta 1484. Današnja je nastala z združitvijo treh srednjeveških hiš, prav tako kot večina meščanskih hiš, ki jih lahko danes občudujemo v starem mestnem jedru.

Robbov vodnjak, za njim pa hiša v kateri je bil leta 1742. prvi ljubljanski hotel, imenovan Pri divjem možu

S cvetjem okrašen vhod v trgovino na Ciril-Metodovem trgu.

Srednjeveški Gornji trg.

Oljenka na Gornjem trgu, srednjeveška ulična razsvetljava.

Pogled na Gallusovo nabrežje