Izlet v Kočevje

Izlet na Kočevsko. Foto zgodba o Kočevju, znamenitosti in zanimivosti.

Ko nekdo omeni Kočevje, je moja prva asociacija, medved. Takoj za medijem pa gozdovi, do kamor ti seže pogled, sami gozdovi. Ko pa smo se na našem enodnevnem izletu ustavili v Kočevju, sem bila res presenečena, prijetno presenečena. Cel kup secesijskih vil, iz začetka 20. stoletja. Rajsko. Nekatere lepo obnovljene in vzdrževane, kakšna stara lepotica pa še čaka na svoj preporod.
Mojo foto zgodba je nastala na enournem foto sprehodu, po Ljubljanski cesti, od vile Sajovic pa do župnijske cerkve sv. Fabiana in Boštjana ter sv. Jerneja.
Zapeljali smo se še na drugi konec Kočevja in si v Pokrajinskem muzeju, v Šeškovem domu, ogledali razstavo risb Božidarja Jakca ter razstave o preteklem življenju Kočevcev in Kočevarjev.

Čudovita, secesijska vila na Ljubljanski ulici 35, v Kočevju. Leta 1909. jo je dala zgraditi Uršula Nosan, ki se je poročila z odvetnikom, dr. Ivanom Sajovicem. Tako so vilo poimenovali, vila Sajovic. 

Nasproti vile Sajovic, stoji še ena lepa vila. Eno nadstropje višja in eno leto starejša, je vila Tschinkl. V vili je bila med drugo svetovno vojno, trgovina z mešanim blagom, kasneje pa trgovina s kolesi

Dolga, dvonadstropna zgradba, je danes dom občine Kočevje. Zgradili so jo leta 1899, leta 1901. pa so jo kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Tu so uredile samostan in ustanovile dekliško šolo. "Rodil" se je Marijin dom.

Spominska plošča na pročelju občinske zgradbe v Kočevju

Forma viva v Kočevju

Kočevski nebotičnik, v secesijskem slogu, je leta 1910. postavil podjetnik Anton Kajfež. V njem so bila stanovanja za delavce, ki so delali na njegovi žagi. Lepi časi, ko so podjetniki še gradili stanovanja za svoje delavce. Ker je bila zgradba ob postavitvi, najvišja v Kočevju, je dobila ime, nebotičnik. V njem je svoje mlade dni preživljala tudi naša mladinska pisateljica, Ela Peroci.

Enonadstropna vila s podstrešjem, frčado v osrednji osi in kamnitim pritličjem, je bila zgrajena leta 1906. Vilo sta kupila zakonca Beljan in v njej odprla gostilno. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali samo Slovenci, tu so ustanovili tudi Sokolsko društvo Kočevje. V njej je bila tudi slovenska čitalnica. Skratka, zavedna slovenska vila, že dolga leta. 

Čebelica Maja, poslikava na zunanji steni vrtca v Kočevju

Secesijska vila Kajfež, z vogalnim vhodom in polkrožnim, kamnitim stopniščem. Steno pred vhodom krasi mozaik. Nad vhodom je polkrožni balkon. Prvotno je bil nad vhodom stolpič, ki pa so ga po vojni odstranili. Vila je bila zgrajena leta 1901. Postavil jo je Anton Kajfež, ki je za svoje delavce zgradil nebotičnik, njegova sestra pa je dala zgraditi že omenjeno vilo Sajovic. 

Vila Kajfež, mozaik in polkrožni balkon nad vhodom. 

Kar nekaj vil v Kočevju ima spodnji zidec iz kamna. Tako tudi simpatična secesijska vila Tomitsch, iz začetka 20. stoletja. Pritlična vila ima kvadraten stolp s streho v obliki piramide

Enonadstropna, podolgovata hiša, z dvokapno streho na čop, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna, Kikl-Matl. V gostilno so prihajali Slovenci in Nemci. V 19. stoletju je bila to kmečka hiša, ki pa so jo kasneje spremenili.

Gimnazija Kočevje, je bila zgrajena leta 1874.

Kočevski kužki so pridni in lepo vzgojeni. Vsaj ta je bil tak :) 

Kamniti most, s tremi loki, ki na Ljubljanski cesti povezuje dva bregova reke Rinže, se imenuje Karlov most. Ime je dobil po vojvodi Karlu Auerspergu. Slavnostna otvoritev je bila 4. novembra 1883. Ob mostu je staro župnišče, v katerem je živel slovenski pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar, ko je služboval v Kočevju. Mogočna hiša je bila postavljena leta 1866.

Ob Karlovem mostu stoji dvonadstropna hiša. Na vogalu ima stolpasti pomol, pročelje pa krasijo secesijski elementi. Hiša se imenuje Petsche. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši istoimenska trgovina. 

Vodnjak na trgu sv. Jerneja. Bronasti kip Deklica s piščalko je delo kiparja Staneta Jarma

V modernistični, novodobni zgradbi, ob reki Rinži, je danes tržnica. Zgrajena je bila v šestdesetih letih, kot pokrita tržnica, vendar je bila vmes, kar nekaj desetletij, Likovni salon. Ob njem stoji leseni kip Gozdna nevesta, ki so ga sem postavili leta 1984. Ustvaril ga je kipar Stane Jarm, ki se je rodil v Osilnici. S svojimi deli je močno zaznamoval Kočevsko, zato so v Kočevju, ob kiparjevi 80. letnici, leta 2011. odprli Pot Staneta Jarma. Ta nas vodi mimo številnih kipov, ki so razstavljeni po mestu.

Okenska polica z zanimivima konzolama

Dvoriščna stran starejše hiše

Dolga, pritlična zgradba, na Ljubljanski cesti

Hiša na Ljubljanski 7, iz začetka 20. stoletja

Marsikatera hiša, ob današnji Ljubljanski cesti, je bila ob nastanku, kmečka hiša, ki so jo kasneje predelali v meščansko. Tako je bilo tudi s hišo, ki ima na dvoriščni strani, dva arkadna hodnika, pročelje trenutno obnavljajo. Hiša je iz 19. stoletja

Vila Rothel je bila od nekdaj domovanje zdravnikov. Danes ima v njej prostore, Center za socialno delo Kočevje

150. letni navadni divji kostanj, v središču Kočevja

Spominski park herojev, ob Ljubljanski cesti, je bil zasnovan leta 1973. Na visokih podstavkih je sedem doprsnih kipov, padlih narodnih herojev s Kočevskega

V Kočevju ima tudi kruh svoj spomenik. Zasluži si ga :) 

Dvorana v Seškovem domu, danes Pokrajinski muzej Kočevje, v kateri se je od 1. do 4. oktobra 1943. odvijal zbor odposlancev slovenskega naroda. Bilo je kar 650 udeležencev in veliko teh je narisal slikar Božidar Jakac. Danes so te risbe del stalne razstave muzeja in so razstavljene prav v tej dvorani. Napis nad odrom, Narod si bo pisal sodbo sam, je originalni napis iz tistega časa. 

Razgibano pročelje Seškovega doma, ki je bil zgrajen leta 1937. kot Sokolski dom. Danes je v njem Pokrajinski muzej Kočevje, ki svojimi stalnimi in občasnimi razstavami pripoveduje zgodbe o življenju Kočevcev in Kočevarjev.


Povezano: Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev sv. Fabjana in Boštjana ter Jerneja

Vir: Zloženka, Sprehod po Kočevju, izdala Občina Kočevje, 2011

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem, se je do sredine 20. stoletja imenovalo Guštanj, ki se prvič omenja že leta 1248. Staro mestno jedro in Železarski muzej ter železarna, se držijo skupaj, tako da si lahko oboje ogledamo in uživamo ob odkrivanju znamenitosti mesta in občudovanju železarske tehnične dediščine.
Mesto Ravne na Koroškem je prepredeno s številnimi skulpturami, narejenimi iz jekla in železa. Ustvarjali so jih umetniki, od leta 1964 do 1989, na kar sedmih mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Brez železarne, njenih delavcev, ki so umetnikom pripravljali material za skulpture in seveda brez vodstva železarne, ki je denar namenjalo tudi za kulturo, te mogočne skulpture danes ne bi krasile mesta.

Forma viva na Ravnah - železna skulptura na krožišču, postavljena 1981

Dvonadstropna hiša, ki je danes Mestna hiša, je bila zgrajena leta 1910. Pred Mestno hišo je zanimiv vodnjak, v krog postavljeni trije veliki kamni. Postavljen je bil leta 2004. načrt, arhitektka Sonja Godec. 

Forma viva - železna skulptura stoji v bližini Mestne hiše, 1964

Obnovljene, barvite hiše, na Prežihovi ulici

Forma viva - skulptura japonskega umetnika, stoji pri trgovini Tuš, v starem mestnem jedru, 1975

Tabla ob umetniški postavitvi: "Železarjem - Štauharija" 2013. akademski slikar Štefan Marflak

Župnijska cerkev sv. Egidija in novo župnišče

Staro, simpatično in skromno župnišče, zgrajeno okoli leta 1700.

Pogled s cerkvenega griča na reko Mežo in železarski dimnik

Čudovita,stranska vrata v cerkev sv. Egidija, v gotskem slogu

Razpelo, pokrito s strešico in vitražno okno. Cerkev sv. Egidija se omenja že v prvi polovici 13. stoletja.

Dvorec Javornik, v osnovi renesančno baročna palača iz 17. stoletja. Pročelje obrnjeno proti mestu, krasi triosni rizalit, ki so ga dodali leta 1910. ob prezidavi dvorca. Kot lahko preberemo na spletni strani TIC Ravne, je železarna, v 60-ih letih 20. stoletja, začela z obnovo dvorca, vendar je bila ta ustavljena. Še vedno čaka na obnovo

Staro mestno jedro in Stara ulica, ki nas iz trga pripelje do župnijske cerkve sv. Egidija

Historična hiša, na Stari ulici, je v prvem nadstropju okrašena s pilastri. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena, baročna hiša, s konca 18. stoletja, v starem mestnem jedru.

Simpatična, pritlična hiša s kamnitim stopniščem 

Zanimiv okras nad polkrožnim portalom, v podhodu hiše na Trgu Svobode.

Forma viva - Jeklena skulptura je delo kanadskega avtorja iz leta 1964.

Cerkev sv. Antona Puščavnika, stoji ob stari železarni. Prvič se omenja leta 1445. konec 20. stoletja so jo obnovili.

Gotsko zašiljena okna in razpelo

Stranski vhod, v gotskem stilu. Cerkev sv. Antona Puščavnika

Srednjeveška kljuka. Detajl glavnega vhoda v cerkev sv. Antona Puščavnika na Ravnah

Zvonik in vhodna veža z nagrobnimi spomeniki

Forma viva in železarna - Hiša iz jekla, stvaritev italijanskega umetnika, 2008


Foto zgodbe Mežiške doline: 

Črna na Koroškem

Etnološka in rudarska zbirka v Črni

Vir: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, 1998, več avtorjev
kleindenkmaeler.at
TIC Ravne na Koroškem, Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Občine Ravne na Koroškem, 2008