Marijino svetišče na Sladki Gori

Župnijska cerkev Matere Božje oziroma Marijino svetišče na Sladki Gori, kot jo vidimo danes, je nastajala med leti 1743. do 1754. ko je bila posvečena. Sladkogorski župnik Janez Mikec je donacije, ki so se nabrale, uporabil za gradnjo nove cerkve, ki so jo ustvarili takratni "zvezdniki" sakralne umetnosti. Arhitekt je bil, v Mariboru rojeni, Jožef Hoffer. Baročni slikar Franc Jelovšek je cerkev obogatil s freskami v zemeljskih barvah, na katerih so prizori iz življenja Matere Božje. Tu so še kiparji in rezbarji, Ferdinand Gallo, Janez Jurij Mersi in Jožef Straub ki so izdelali čudovite lesene oltarje in kipe. Slednji je ustvaril tudi kamnite kipe, ki krasijo pročelje cerkve. Vsa lesena baročna oprema cerkve je nastala sredi 18. stoletja. 

Čudovit primer sakralne umetnosti in arhitekture, ki jo je treba obvezno videti. 😎

Milostni kip Sladkogorske Matere Božje v tronu glavnega oltarja. Za kipom je okno z vitrajem.

Glavni, baročni oltar z nišo v obliki srca, v kateri stoji kipec Sladkogorske Matere Božje. Pod njo je sv. Marjeta, nekdanja patrona stare cerkve na Sladki Gori. Kdo je mojster, ki je izdelal veliki oltar, ni znano. Nastal je okoli leta 1750. 

Freske v kupoli prezbiterija, ki nam govorijo zgodbo o Marijinem življenju, je naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. 

Pogled iz ladje proti prezbiteriju

Orgle so izdelali v celjski orgelski delavnici Janeček. Janez Frančišek Janeček se je rodil na Češkem. Leta 1721. se je poročil z Marijo Sartori, hčerko bogatega celjskega trgovca. V Celju je odprl svojo delavnico in z orglami opremil marsikatero baročno cerkev na Slovenskem, kot so Crngrob, Olimje, Stična ... (celjskozasavski.si)

Franc Jelovšek, razkošna freska na ladijski kupoli, ki me spomni na podobno v Grobljah. Freske prikazujejo poveličanje Marije, njeno življenje, trpljenje, stanovitnost in čudodelnost. Zgodba Marijinega življenja se nadaljuje tudi na kupoli prezbiterija.  

Sladkogorska Mati Božja

Eden od štirih večjih prizorov v kupoli ladje je "Poklon štirih kontinentov", kolikor so jih takrat poznali. Moški liki  predstavljajo Evropo Afriko, Azijo in Ameriko.

Sporočilo Jelovškovih fresk v Marijinem sladkogorskem svetišču je: Živeti moramo krepostno kot Marija.

Marija, sv. Trojica in svetniki. Sliko je naslikal slovenski baročni slikar Anton Cebej (25. maj 1722. Ajdovščina - umrl okoli leta 1774. kraj kjer je umrl ni znan)

Stranski baročni oltar sv. Andreja. Ustvaril ga je celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) okoli leta 1750. Kipa ob straneh predstavljata sv. Petra in sv. Pavla. V niši na vrhu je sv. Janez Nepomuk.

Levi stranski oltar. V osrednji niši sv. Jedrt, ob njej sv. Apolonija in sv. Lucija. V niši na vrhu oltarja je sv. Helena obdana z angeli. Kipar Ferdinand Gallo. 

Baročna prižnica je nastala v delavnici Mersi in Jožefa Strauba, sredi 18. stoletja. Razkošna, rokokojsko okrašena prižnica ima štiri sedeče kipe, ki predstavljajo: Vero, Upanje, Ljubezen in Trdnost. Na strehi baldahina stoji Marija z Detetom, obdana z angeli.

Križev pot

Marijino romarsko svetišče na Sladki Gori so sredi 18. stoletja ustvarili umetnostni velikani tistega časa: arhitekt Jožef Hoffer, slovenski baročni slikar Franc Jelovšek in kiparji Jožef Straub, Ferdinand Gallo in Janez Jurij Mersi. 

Baročno cerkev Matere Božje na Sladki Gori so zgradili med leti 1744. do 1754, po načrtih, v Mariboru rojenega, arhitekta Jožefa Hofferja (1700-1764)

Kipe, ki krasijo pročelje cerkve na Sladki Gori, pripisujejo nemškemu kiparju, ki je živel in delal v  Mariboru, Jožefu Straubu (1712-1756). Na vrhu kraljuje kip Matere Božje z Detetom. V niši je kip sv. Marjete patrone starejše cerkve, ob njej še sv. Jernej in sv. Florjan. Kipi so nastali okoli leta 1755.

Dvonadstropno župnišče s štirikapno streho so gradili med leti 1744. do 1754. 

Nadstropna hiša je bila zgrajena leta 1794. V njej je bila kaplanija, ob njej pa gospodarsko poslopje v obliki črke L.

Pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L je iz leta 1802. 

Tudi lesena hiška z dvokapno streho na čop, je del lepo obnovljenega župnijskega kompleksa.

Park z razpelom pod cerkvijo Matere Božje na Sladki Gori

Vinogradi na Sladki Gori

Bogato členjena nadstropna in dvoosna vogalna hiša je iz druge polovice 19. stoletja. V pritličju je bila nekoč trgovina. Nekdaj lepotica, danes prepuščena zobu časa.

Na hiši je spominska plošča posvečena padlim v drugi svetovni vojni


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice

Vir:
voden ogled
Sergej Vrišer, Sladka Gora, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 21, Ljubljana, 1979
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005