Štanjel, idilična vasica na Krasu

Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.          
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.

Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609.

Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela

Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD)

Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela.

Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec

Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom

Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik.

Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl

Grb plemiške družine Cobenzl

Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima

Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve.

Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju

Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa.

Pogled na novejši, ravninski del Štanjela

V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti

Baročna krstilnica

Poslikava na stropu ladje

Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska

Poslikan strop v prezbiteriju

Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja

Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, 

Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju

Skrajno levo je železniška postaja Štanjel

Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. 

V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno

Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... 

Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom.

Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". 

Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve

Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. 

Novejši Štanjel

Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje

V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center

Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699.

Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta

Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički

Povezano:

Vipava, staro trško jedro

Kobjeglava

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje 

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987

Plečnikova Uršulinska gimnazija

Ko so ljubljanske uršulinke, v tridesetih letih 20. stoletja, dale arhitektu Plečniku naročilo za gradnjo Uršulinske gimnazije, je bil na tem mestu park, o katerem lahko samo še sanjamo. Uršulinski park, ki je obdajal samostan, se je raztezal od današnjega Kongresnega trga do Trga Republike. Ta slednji je bil dolga leta parkirišče, danes je samo še betonska ploščad, ki bi jo lahko zopet spremenili v park. Zakaj pa ne 😎 Vanj bi umestili kip Plečnika z njegovim višavskim terierjem Sivkom v naročju in brez podstavka.

Uršulinke so prodale del svojega parka, kjer danes stoji park Zvezda in denar namenile za gradnjo šole. Tako je Plečnik v letih 1939/40. izdelal načrt, po katerem so do leta 1947. dokončali poslopje gimnazije, ki se danes imenuje Plečnikova gimnazija. Od takrat do danes je Plečnikovo umetnino spreminjalo kar nekaj arhitektov. 1966. Anton Bitenc spremeni izložbe v pritličju, ki so  jih prvotno krasili stebri. 1970. Edvard Ravnikar zgradi prizidek. 2014. arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik uredita večnamenski prostor v kleti in ga s pritličjem povežeta s spiralnim stopniščem. Ta zadnji poseg je bil tudi povod, da smo si v okviru festivala Odprte hiše Slovenije in v družbi obeh arhitektov ogledali celotno gimnazijo.

Tlakovanje z motivom zvezde. Preddverje Plečnikove gimnazija

Plečnikovo stopnišče. Gesla so dodali gimnazijci. 

Balustrada stopnišča in Plečnikov stebriček s kroglo

Lesena vrata v preddverju gimnazije. V Plečnikovih časih so vrata vodila na uršulinski vrt. Danes ne vodijo nikamor, ker je na drugi strani prizidek. Ideja je, da tu postavijo dvigalo, ki bi vodilo do ploščadi na vrhu zgradbe.

Dvojna vrata v preddverju z lesenima stebroma

Plečnikova klop in z opažem prekrita stena

Polkrožni oboki ločujejo stopnišče in veliko avlo. Ta je postavljena na severno stran in z velikimi polkrožnimi okni gleda na ulico.

Velike, prostorne avle so v vsakem nadstropju in so uporabne tudi za različne prireditve in dogodke.

Učilnice so na južni strani zgradbe. Od šolskega pohištva se ni nič ohranilo. Prvoten je parket in dvignjen kateder.  

Učilnice imajo velika iz kvadratov sestavljena okna, zato so zelo svetle. V Plečnikovem času je bil z okna lep pogled na uršulinski vrt. Danes je tu asfaltiran Plečnikov trg in gostinski lokali in nekaj zelenja za vzorec.

Emajliran, visoki umivalnik

Detajl obešalnika za garderobo v učilnici

Šolski zvonec

Vhod v učilnico

Okna učilnice na vrhu zgradbe

Balustrada s stebričkom, na ploščadi, na vrhu Plečnikove gimnazije

Ploščad na vrhu Plečnikove gimnazije

Pogled na sosede, Uršulinke, ki so Plečniku naročile zidavo dekliške gimnazije. Danes imajo v lasti lokale v pritličju, ki jih oddajajo.

Mogoče bo na ploščadi, v prihodnosti, ko bo tudi dvigalo, majhna kavarnica z razgledom 😎

Plečnikova balustrada, ki bo obkrožala bodočo kavarnico. Cene naj bodo take kot v sosednjem parlamentu 😏

Strop in obokani prehodi v pritličju zgradbe

Edina izložba, ki je v lasti Plečnikove gimnazije, je levo od glavnega vhoda. Leta 2014. so jo temeljito obnovili. Navpični železni drog nakazuje Plečnikov steber, ki je bil na vseh izložbah v pritličju. Izložbe je preoblikoval arhitekt Anton Bitenc, leta 1966.

Zanimiva, perforirana in zavita pregrada med pritličjem in novim spiralnim stopniščem, ki vodi v, letu 2014, prenovljene večnamenske prostore v kleti.

Spiralno, leseno stopnišče.

Načrte za večnamenski prostor v kleti, spiralno stopnišče s pregrado, izložbo, sta izdelala arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik. Izvedba je bila končana leta 2014. Oba arhitekta sta nas, v okviru vsakoletne prireditve Odprte hiše Slovenije, prijazno popeljala po Plečnikovi gimnaziji in najnovejši pridobitvi pri kateri sta imela glavno vlogo. Prostor je bilo treba poglobiti, urediti razsvetljavo, ker ni oken, urediti prezračevanje. Kar zahtevno delo a uspešno izvedeno. Danes je tu jedilnica in razdeljevalnica hrane. Prostor lahko uporabljajo tudi za različne prireditve in srečanja.

V sanitarijah sta arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik) ohranila in restavrirala originalno Plečnikovo okno s kovinskim zapiralom

Originalno Plečnikovo okno

Vratarnica v vhodni veži je obložena s temnim kamnom. Podobno kot v NUK-u, iz teme vstopimo v avlo kjer so stene opažene s toplim lesom, od tu pa po svetlem stopnišču do novih znanj in razsvetljenja 😊

Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika stoji na visokem podstavku, v niši vhodne veže.

Detajl vhodnih vrat Plečnikove gimnazije

Kljuka vhodnih vrat

Monumentalni vhodni portal Plečnikove gimnazije, sega tudi v prvo nadstropje zgradbe


Plečnikova Ljubljana:

Plečnikovo ustavno sodišče

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Plečnikova hiša

Vir: OHS

arhitekta Dalija Tanšek, Lado Tratnik
Register NKD