Prikaz objav z oznako Mestna hiša. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Mestna hiša. Pokaži vse objave

ponedeljek, 14. avgust 2017

Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.
Slovenija, Štajerska
Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)
Slovenija, Štajerska
Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik
Slovenija, Štajerska
Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.
Slovenija, Štajerska
Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.
Slovenija, Štajerska
Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 
Slovenija, Štajerska
Vhod v knjižnico Ljutomer
Slovenija, Štajerska
Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 
Slovenija, Štajerska
Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎
Slovenija, Štajerska
Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 
Slovenija, Štajerska
Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji
Slovenija, Štajerska
Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief
Slovenija, Štajerska
Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje
Slovenija, Štajerska
Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Lurške Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1736
Slovenija, Štajerska
Baročni krstni kamen z baldahinom
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.
Slovenija, Štajerska
Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.
Slovenija, Štajerska
Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla



Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD

sreda, 15. marec 2017

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Da, tudi to je možno. V Sevnici je odraščala zdajšnja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump. Jaz se na svojem izletu nisem odpravila po Melanijinih poteh, bolj me je zanimalo staro mestno jedro in verjamem, da je tudi "First Lady" kdaj zašla v ta slikoviti del mesta.
Sevnica leži ob reki Savi. Staro mestno jedro, s svojimi strnjenimi trškimi hišami, objema grajski grič na katerem stoji lepo obnovljen sevniški grad. Na Glavnem trgu stoji spodnji sevniški grad oziroma dvorec, ki je najstarejša zgradba na trgu. Danes je v dvorcu Mestna hiša. Mesto je simpatično, lepo, urejeno, zanimivo. V njem najdemo tako kmečke hiše kot tudi meščanske vile, župnijsko cerkev in srednjeveško cerkev, staro kovačijo, spomenike in spominsko obeležje, ki so ga postavili ob razglasitvi Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Seveda imajo tudi gostilne in tudi dobro kavo imajo. In ko se noge utrudijo od pohajkovanja in raziskovanja mesta, si lahko privoščimo še torto Melania ali pa jabolčni štrudelj Melania. 😊

Enonadstropna, podkletena hiša s čudovitim gankom. Tako hiško bi imela tudi jaz 😎
Secesijska vila na Kvedrovi ulici iz začetka 20. stoletja
Hiša na začetku Kvedrove ulice ima lesen, izrezljan gank, za čisto desetko. Zgrajena je bila konec 19. stoletja.
Na začetku Ceste na Grad je na visokem podstavku kip Jezusa s trnovo krono.

Na glavnem trgu je strnjen niz visokopritličnih hiš z enoramnim ali dvoramnim stopniščem. Petosna hiška s kamnitim portalom je bila zgrajena okoli leta 1800
Staro mestno jedro Sevnice leži med grajskim hribom, s čudovitim gradom in reko Savo
Hiša iz začetka 19. stoletja ima dvoramno kamnito stopnišče z železno ograjo
Star brivsko frizerski salon Kreutz, ki je deloval na začetku 20. stoletja.
Spodnji dvorec Sevnica z gospodarskim poslopjem je najstarejša zgradba na Glavnem trgu. Danes je v njem Mestna hiša.
Spodnji sevniški grad s polkrožnim, kamnitim portalom in letnico na sklepniku 1664.
Slovenski tabor 1869 v Sevnici. Spominska plošča na spodnjem gradu


Spodnji dvorec na dvoriščni strani
Vogalni pomol na dvoriščni strani spodnjega dvorca ima na kamniti konzoli letnico 1613.
Park in gospodarska poslopja nekdanjega spodnjega dvorca
Spominsko obeležje, v parku spodnjega dvorca, na dan, ko je postala Slovenija samostojna in neodvisna država.
Martinovo znamenje na Glavnem trgu s kipom sv. Martina iz leta 1754. Na vrhu je kip sv. Ksaverija. Znamenje so obnovili leta 1995 in mu dodali izgubljene dele. Rekonstrukcija po starih fotografijah.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici
Cerkev sv. Florjana iz sredine 15. stoletja. Do cerkve vodi kamnit, polkrožni portal z dvokapno streho
Gotsko okno na cerkvi sv. Florjana
Glavni vhod v cerkev sv. Florjana. Nad, z oboki odprto vhodno vežo, se dviga zvonik
Obokana vhodna veža in vzidan starejši nagrobnik
Delno ohranjena zunanja freska sv. Krištofa in stari nagrobniki
Na Florjanski cesti stoji pritlična hiša z ohranjenimi trokrilnimi okni. V njej je bila nekoč kovačija. Nad delavnico je bila soba v katero se je prišlo iz zunanje strani. Ima dvokapno streho in široko frčado pokrito z bobrovci. Orodje je še ohranjeno, prav tako tla, ki so iz trdno zbite zemlje. Kovačija ni odprta za samostojne oglede, razen kar se vidi skozi velika okna. Hišo so postavili leta 1946.
Lopa pred vhodom v kovačijo in lesene stopnice, ki vodijo v manjše stanovanje na podstrešju
Lesena dvojna vhodna vrata v staro kovačijo
Lesena nadstropna hiška z zidanim pritličjem in novodobnimi garažnimi vrati 😎
Stara kmečka hiša, nadstropna in podkletena, stisnjena ob grajski grič
Stara lesena hiša z mansardo in dvokapno, precej strmo streho. Stoji pod sevniškim gradom
Spomenik kmečkemu uporu so postavili leta 1972, ob 400. obletnici slovensko - hrvaškega kmečkega upora. Na njem so posmrtne maske puntarjev in verzi pesnika Antona Aškerca. Avtorja spomenika sta kipar Rudi Stopar in arhitekt Franc Filipčič. Stoji nasproti upravne zgradbe tovarne Lisca, ob Prešernovi cesti.
Trg svobode v Sevnici in spomenik borcem NOB


Spomenik borcem NOB. Skulpture na vrhu marmornega obeliska predstavljajo boj in zmago.  Ob njem so kvadri z imeni padlih v drugi svetovni vojni in doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka, ki je bil rojen v Zabukovju nad Sevnico
Zanimiva hiška na železniški postaji Sevnica. Spodnji del zidan z rdečo opeko, zgornji pa lesen, na oknih polkna s srčki.


Podobno, stara mestna jedra slovenskih mest:





Vir: dozivljaj.si
Register nepremične kulturne dediščine