Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.

Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.

Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.

Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.

Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.

Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema

Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi

Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 

Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 

Pogled skozi gotski prehod

Plemiška loža

Kor z orglami

Vitraj

Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko

Baročna prižnica

Gotska spovednica

Nagrobna plošča s tremi Rimljani

Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.

Zazidano gotsko okno  

Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.

Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 

Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992
 

Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.

Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.

Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 

Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.

Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.

Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi

Snop stebrov v samostanski cerkvi

Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 

Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.

Križno obokan strop v stranski ladji

Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje

Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve

Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)

Na lesenem deblu izklesani obrazi

Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.

Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca

Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.

Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)

Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)

Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki

Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)

Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.

Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac

Vir: 

Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015