Prikaz objav z oznako zvonik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako zvonik. Pokaži vse objave

petek, 3. marec 2017

Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju so gradili, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1937. do 1940. Pobudo za gradnjo cerkve je dal Fran Saleški Finžgar, vendar je od prve pobude do realizacije, preteklo kar nekaj časa. Denarja je bilo premalo, pojavile so se tudi težave z lastniki zemljišč. Med tem časom je Plečnik naredil več načrtov za cerkev. Med njimi je tudi načrt okrogle cerkve. Ta bi bila šele zanimiva.
Gradnja cerkve se je začela, ko je organizacijo prevzel barjanski duhovnik in arhitektov nečak Karel Matkovič. Gradnjo je pripeljal do konca, vendar z izdatno pomočjo Plečnikove družine. Sestrin sin je cerkev zidal, zidavo so omogočili tudi prihranki brata Andreja, zadnje dolgove pa so poravnali iz Janezove zapuščine. Tako imamo na Ljubljanskem barju pravi biser Plečnikove arhitekture in prav vsak najmanjši detajl je prava znamenitost in vreden naše pozornosti.
Ob Svetovnem dnevu turističnih vodnikov (21.februar) smo se odpravili na ogled Plečnikove cerkve sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Nič nenavadnega, če se na ogled ne bi zapeljali kar z avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa, številka 19 B. Edino kar je pri tem moteče in to zelo moteče, so mreže na oknih. Reklame naj bodo samo na spodnjem delu avtobusa. S tem bi bilo raziskovanje znamenitosti popolno, tudi z mestnim avtobusom. kajti mreže zelo ovirajo pogled na Ljubljano kot najlepše mesto na svetu in tudi na njeno okolico, ki po lepoti prav nič ne zaostaja.
Vhod v Plečnikovo cerkev sv. Mihaela na Barju.
Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju je zgrajena iz podpeškega kamna in opeke, ki so jo izdelovali na Vrhniki
Detajl zvonika s stopnicami, ki vodijo do zvonov
Kamnito stopnišče z oboki
Pod obokanim stopniščem je vhod v župnišče
Na vogalu Barjanske cerkve je vzidan temeljni kamen
Okna ločena z lesenim opažem

Kamnito stopnišče s stebrički, ki so v bistvu kanalizacijske cevi in edinstven zvonik. Da ne bi bil pretežak, za barjansko močvirno zemljišče, je Plečnik na zvoniku ustvaril odprtine polkrožnih oblik in s konzolami vpete stopnice, ki vodijo do zvonov. Po zvoniku se vzpenja divja trta
Prezbiterij z glavnim oltarjem je z ograjo in lesenimi vrati ločen od ostalega prostora


Medaljon z razpelom v središču
Prezbiterij z glavnim oltarjem. Zanimivost cerkve sv. Mihaela na Ljubljanskem barju je, da je Plečnik glavni oltar postavil ob daljšo cerkveno steno
Pevski kor z orglami
Plečnikove luči so vedno zanimive, domiselne in nenavadne. Tudi medeninasti mlinček za kavo je mojstru prav prišel.
Lesene stopnice, ki vodijo na kor z orglami
Trikotne lesene stopnice 

Ob vhodnih vratih stoji pušica s kipom sv. Antona, s pujskom v naročju
Plečnikova spovednica


Veliki krilni oltar Srca Jezusovega. Omaro z oltarjem je Plečnik ustvaril leta 1934. Uporabljali so jo za nedeljske maše v zgradbi šole ob Ižanski cesti, ko cerkve sv. Mihaela še ni bilo, zaradi pomanjkanja denarja pa se je gradnja vse bolj oddaljevala. Oltar je blagoslovil trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, nedeljske maše pa je vodil Plečnikov nečak Karel Matkovič (Damjan Prelovšek, Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju)
Plečnikova svečnika


Stranski oltar sv. Jožefa je eno zadnjih del velikega arhitekta Plečnika (zupnijabarje.si)
Zakristijska omara
Dvojna spovednica. Stebri, ki podpirajo kor so narejeni kot stiskalnica za vino

Kipec Marije in barviti cerkveni tramovi


Okrogli lestenec nad glavnim oltarjem
Okrogli lestenec nad glavnim oltarjem je okrašen z atributi sv. Mihaela, Tehtnica in meč.


Glavni oltar z lesenim križem in Kristusom. Pod kipom je tabernakelj v obliki valja. Za kipom je rdeče beli ornament ustvarjen v tehniki sgraffito
Marija z Detetom. Stranski Marijin oltar


Pogled s kora na glavni oltar in stransko ladjo s prižnico
Prižnica in cerkvene klopi. Prižnica je lesena in obdana z bakreno pločevino. Vogale krasijo mojstrsko izrezljani stebrički


Slika na koru
Plečnikova luč z volovskim rogom

Podest z Marijinim kipom v stranski ladji
Kelih na visokem podstavku

Zvonec s križem in obročem

Kipec sv. Mihaela, zavetnika Barjanske cerkve
Pogled s stopnišča, Plečnikove cerkve sv. Mihaela, na okolico


Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Župnišče je pod cerkvijo, kamnite stopnice pa nas popeljejo v cerkev z zanimivimi predmeti, ki jih je zasnoval arhitekt Jože Plečnik


Podobno:

Stara cerkev v Šiški

Obnovljena Plečnikova hiša



Vir: voden ogled
Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, Damjan Prelovšek, ZRC SAZU, 2012
Brošura, Plečnikova Ljubljana, Turizem Ljubljana, 2010





sreda, 2. november 2016

Koprska Stolnica Marijinega Vnebovzetja

Koprska stolnica, kot jo vidimo danes, je nastala sredi 18. stoletja. Baročno stolnico so uredili po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija. Od prejšnje cerkve je ostalo pročelje, sestavljeno iz dveh delov. Spodnji, beneško gotski del je bil zgrajen 1392, zgornji del pa leta 1488. Stari gotski oltarji so dobili noge in izginili neznano kam. Baročni oltarji kot jih lahko vidimo danes so iz 18. stoletja. Stolnica se ponaša s številnimi umetninami, ki jih je vredno videti.
H stolnici sodi tudi okrogla krstilnica, rotunda Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere božje, ki stoji ob njej. Zgradili so jo leta 1317. in spada med najstarejše zgradbe v Kopru.

Slovenija, J.Primorska
Marija Zavetnica s plaščem, kip v niši nad stranskim vhodom v koprsko stolnico
Slovenija, J.Primorska
Spominska plošča z letnico 1816. pred vhodom v stolnico. V tem letu je Koper obiskal avstrijski cesar Franc I. vnuk cesarice Marije Terezije.

Slovenija, J.Primorska
Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja, na Titovem trgu

Slovenija, J.Primorska
Vittore Carpaccio - Marija z otrokom na prestolu in šestimi svetniki. Nastala je leta 1516. Med svetniki je upodobljen tudi sv. Nazarij, ki je zaščitnik Kopra. V roki drži maketo mesta, ko je bil Koper še otok. To je najstarejša upodobitev mesta.

Slovenija, J.Primorska
Pieta, 15. stoletje
Slovenija, J.Primorska
Prezbiterij z glavnim oltarjem

Slovenija, J.Primorska
Lesen, baročni škofovski prestol je bil izdelan okoli leta 1730.
Slovenija, J.Primorska
Stranska kapela z oltarjem in tabernakljem

Slovenija, J.Primorska
Še en Carpaccio visi v Koprski stolnici. To je Vittorejev sin, Benedetto Carpaccio in njegova slika Madona z otrokom med sv. Nikolajem in sv. Janezom Krstnikom 
Slovenija, J.Primorska
Orgle je izdelal beneški mojster, leta 1773



Slovenija, J.Primorska
Stranski, baročni oltar Brezmadežne. Slika je nastala konec 19. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Barbare iz 17. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Marka
Slovenija, J.Primorska
Baročna prižnica iz leta 1758


Slovenija, J.Primorska
Relief na prižnici

Slovenija, J.Primorska
Leseno baročno stopnišče, ki vodi do prižnice

Slovenija, J.Primorska
Baročna otroška klop

Slovenija, J.Primorska


Slovenija, J.Primorska
Troladijska, baročna stolnica s prezbiterijem in prižnico v rokoko slogu

Slovenija, J.Primorska
Marija z detetom, leseni kip iz 19. stoletja

Slovenija, J.Primorska
Rotunda, krstilnica Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere Božje z zvonikom na preslico

Slovenija, J.Primorska
Detajl rotunde Janeza Krstnika. Nad vhodnimi vrati, med grboma sta reliefa Janeza Krstnika in beneškega leva.



Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Palača Belgramoni - Tacco




Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

zupnija-kp-stolnica.rkc.si