Slomškova Ponikva

Ponikva, vasica v občini Šentjur na Štajerskem, je znana kot rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška. Izletniki in pohodniki, radi obiščejo rastišče zaščitene velikonočnice. Vredna obiska je vsekakor župnijska baročna cerkev sv. Martina, ki si zasluži posebno foto zgodbo.
V Slomškovem letu 2012, ob 150-letnici njegove smrti, so obnovili in uredili staro vaško jedro. Uredili so ploščad pred cerkvijo, paviljon s spominskima ploščama, pot od cerkve do pokopališča pa verjetno še kaj. Da vaščani lepo skrbijo za okolico in zelene površine, smo se prepričali tudi sami.

Detajl lesenega vodnjaka. Kolo  z vrvjo, za dvigovanje vedra z vodo

Leseni "štepih" vodnjak

Spominska plošča, na cerkvi sv. Martina, v Ponikvi in ohranjen delček znamenitega oreha

Župnijska cerkev sv. Martina z župniščem in gospodarskim poslopjem

Zvonik cerkve sv. Martina in gospodarsko poslopje

Središče starega vaškega jedra Ponikve, je baročna cerkev sv. Martina

Dva znamenita ponkovška moža, imata v Ponikvi spominski plošči. Škof Anton Martin Slomšek, se je rodil 26. novembra 1800. na Unišah pri Ponikvi. Geograf in naravoslovec, Blaž Kocen pa se je rodil 24. januarja 1821. v vasi Hotunje, pri Ponikvi

Ob cerkvi sv. Martina je, na ogled, delček ohranjenega taborskega obzidja, ki je varovalo pred turškimi vpadi in je bilo zgrajeno 1491.

Ponikva leži na majhnih gričkih, ob katerih so vdori, kamor potočki hitro poniknejo. Od tu naj bi prišlo tudi ime vasi

Gospodarsko poslopje s kozolcem

Vhod v gospodarsko poslopje s strani kozolca, leseno stopnišče

Pot od cerkve sv. Martina do pokopališča. Če gremo še naprej pa pridemo tudi do zaščitenega nahajališča velikonočnice

Cerkev sv. Ožbalta v Unišah, iz 15. stoletja. V njeni bližini se je rad igral tudi Slomšek. Pravijo, da je že kot otrok, svojim prijateljem obnavljal nedeljske pridige in tako vadil za bodočega kateheta in duhovnika. (zloženka)

Lepo urejena okolica župnijske cerkve, sv. Martina

Župnišče, zgrajeno konec 18. stoletja

Lina na župnišču



Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Gotenica, skrivnostna vasica

Sredi mogočnih gozdov, v bližini Kočevske Reke in Kočevja, leži v kopreno skrivnosti zavita vasica, Gotenica. Danes lepo urejena s prenovljenimi hišami, nudi začasni dom policistom, saj je tu njihov, Vadbeno oskrbni center. Zato je obisk in ogled vasice, možen le ob predhodni najavi in ob pridobljenem dovoljenju. Za obisk podzemnega bunkerja pa so verjetno potrebna še dodatna dovoljenja, ki pa jih mi nismo dobili. Pa kdaj drugič :)
Gotenica je samo ena od mnogih vasic na Kočevskem, kamor so že v 14. stoletju naselili Nemce, ki jim pravimo Kočevarji. V vasi so živeli tudi Slovenci, vendar jih je bilo manj. Kočevarji so tu živeli do začetka druge svetovne vojne, ko so se morali izseliti iz tega območja.
Moje foto zgodbe niso politične in tudi ne bodo. So samo prikaz trenutnega stanja vasi in mest, ki jih obiščem na svojih izletih po Sloveniji.

Gotenica, v tančico skrivnosti zavita vasica 

Gasilski dom. Na koncu ceste pa je nekoč stala manjša cerkev sv. Ožbalta

Večina hiš na Kočevskem ima dvokapno, strmo streho, saj je tu dosti snega. Tudi ob našem obisku, konec marca, je naletaval sneg.

Lepo obnovljene hiše v Gotenici

Nekatere hiše so podkletene. Spodnji del je kamnit

Vhod v Gotenico, kjer je danes Vadbeno oskrbni center, za urjenje policistov

Ptičja hišica

Tabla s hišno številko, na kateri je tudi medved, zaščitni znak Kočevske



Povezano, izlet na Kočevsko:


Izlet v Kočevje

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Studenice se nahajajo ob vznožju Boča, v dolini reke Dravinje in spadajo v občino Poljčane. Od tu se na Boč vzpne marsikateri pohodnik. Še prej pa si velja ogledati staro vaško jedro, ki je nastalo ob dominikanskem samostanu. Skozi teče idilični Topli potok, ki se napaja iz treh kraških virov, nad samostanom. Ob njem pa so nanizane stare in nove hiše. Večina starih lepotic, na žalost, bolj propada kot ne. Upam, da se bo našel način, beri denar, da bodo nekoč spet zasijale v vsem sijaju. Pa ne velja samo za Studenice. Po celi Sloveniji imamo take bisere.
Foto zgodba: Studenice, staro vaško jedro

Čudovit gotski portal v samostanu Studenice

Gotski vhod v farno cerkev sv. Treh Kraljev, krasita dva visoka kleka.

Detajl vhodnih vrat v farno cerkev, stara ključavnica in trkalo. 

Nagrobna plošča priorice dominikanskega samostana, Magdalene Rechtaler, iz leta 1587. Plošča je vzidana na pročelje samostanske cerkve.

Poslopje samostana dominikank, z arkadnimi hodniki. Trenutno v obnovi

Ribnik, na dvorišču samostana

Živa studeniška voda, pred samostanom. Tabla opozarja in priporoča prekuhavanje vode.

Ostanki nekdanje apnenice, pred samostanom

Sofija Rogaška je, v 13. stoletju, v Studenicah, ustanovila samostan s cerkvijo. 

Park pred samostanskim kompleksom

Skozi stoletja je kompleks dominikanskega samostana, doživljal različne obnove, prenove, dozidave. Danes tu najdemo vse od romanskega sloga pa do baroka in gotike. Kako lepo bi bilo, če bi vse to obnovili

Pot ob samostanskem obzidju. Na levo pridemo do razvalin Starega gradu

Razvaline gradu nad samostanom. Grad naj bi postavile dominikanke, v 15. stoletju, kot zatočišče pred Turki. V dominikanski samostan Studenice so prihajala dekleta iz bogatih družin, zato je bil red precej premožen

V središču starega vaškega jedra, stoji na visokem stebru kip Matere Božje.

Vodnjak z ročno črpalko

Vaška idila. Skozi Studenice teče Topli potok. Topli potok tvorijo trije kraški izviri, nad samostanom 

Pred mostom, čez reko Dravinjo, stojita dva baročna kipa. Eden predstavlja sv. Janeza Nepomuka ...

... drugi pa sv. Frančiška Ksaverija. Kipa naj bi bila v naravni velikosti. Predvidevajo, da sta bila postavljena ob 500-letnici dominikanskega samostana, leta 1739. Bila sta na začetku drevoreda, ob poti do samostana, vendar ga danes ni več.

Baročno znamenje, s tremi stranicami in poslikanimi nišami, iz 18. stoletja

Podružnična cerkev sv. Lucije, v Studenicah z zvonikom s čebulno streho. Posvečena je bila koncem 17. stoletja

Enonadstropna hiša, z balkonom v nadstropju, nosi letnico 1843. in inicialke JNS. Nekoč sta bili v njej trgovina in gostilna.

Zapuščena osnovna šola iz začetka 20. stoletja

Nad polkrožnim vhodnim portalom, je letnica 1902.

Topli potok in dominikanski samostan Studenice, v ozadju

Hiša, Studenice 25, ima bogato okrašeno pritličje. Nad glavnim vhodom je viden del letnice 18.., ostalo je zabrisano.

Pritlično, podolgovato, gospodarsko poslopje, nekoč bogate domačije, zgrajeno okoli leta 1818.

Baročno okrašeno župnišče, je del samostanskega kompleksa. Zgrajeno je bilo v drugi polovici 18. stoletja.

Povezan izlet:

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

studenice.si