Izlet v Kočevje

Izlet na Kočevsko. Foto zgodba o Kočevju, znamenitosti in zanimivosti.

Ko nekdo omeni Kočevje, je moja prva asociacija, medved. Takoj za medijem pa gozdovi, do kamor ti seže pogled, sami gozdovi. Ko pa smo se na našem enodnevnem izletu ustavili v Kočevju, sem bila res presenečena, prijetno presenečena. Cel kup secesijskih vil, iz začetka 20. stoletja. Rajsko. Nekatere lepo obnovljene in vzdrževane, kakšna stara lepotica pa še čaka na svoj preporod.
Mojo foto zgodba je nastala na enournem foto sprehodu, po Ljubljanski cesti, od vile Sajovic pa do župnijske cerkve sv. Fabiana in Boštjana ter sv. Jerneja.
Zapeljali smo se še na drugi konec Kočevja in si v Pokrajinskem muzeju, v Šeškovem domu, ogledali razstavo risb Božidarja Jakca ter razstave o preteklem življenju Kočevcev in Kočevarjev.

Čudovita, secesijska vila na Ljubljanski ulici 35, v Kočevju. Leta 1909. jo je dala zgraditi Uršula Nosan, ki se je poročila z odvetnikom, dr. Ivanom Sajovicem. Tako so vilo poimenovali, vila Sajovic. 

Nasproti vile Sajovic, stoji še ena lepa vila. Eno nadstropje višja in eno leto starejša, je vila Tschinkl. V vili je bila med drugo svetovno vojno, trgovina z mešanim blagom, kasneje pa trgovina s kolesi

Dolga, dvonadstropna zgradba, je danes dom občine Kočevje. Zgradili so jo leta 1899, leta 1901. pa so jo kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Tu so uredile samostan in ustanovile dekliško šolo. "Rodil" se je Marijin dom.

Spominska plošča na pročelju občinske zgradbe v Kočevju

Forma viva v Kočevju

Kočevski nebotičnik, v secesijskem slogu, je leta 1910. postavil podjetnik Anton Kajfež. V njem so bila stanovanja za delavce, ki so delali na njegovi žagi. Lepi časi, ko so podjetniki še gradili stanovanja za svoje delavce. Ker je bila zgradba ob postavitvi, najvišja v Kočevju, je dobila ime, nebotičnik. V njem je svoje mlade dni preživljala tudi naša mladinska pisateljica, Ela Peroci.

Enonadstropna vila s podstrešjem, frčado v osrednji osi in kamnitim pritličjem, je bila zgrajena leta 1906. Vilo sta kupila zakonca Beljan in v njej odprla gostilno. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali samo Slovenci, tu so ustanovili tudi Sokolsko društvo Kočevje. V njej je bila tudi slovenska čitalnica. Skratka, zavedna slovenska vila, že dolga leta. 

Čebelica Maja, poslikava na zunanji steni vrtca v Kočevju

Secesijska vila Kajfež, z vogalnim vhodom in polkrožnim, kamnitim stopniščem. Steno pred vhodom krasi mozaik. Nad vhodom je polkrožni balkon. Prvotno je bil nad vhodom stolpič, ki pa so ga po vojni odstranili. Vila je bila zgrajena leta 1901. Postavil jo je Anton Kajfež, ki je za svoje delavce zgradil nebotičnik, njegova sestra pa je dala zgraditi že omenjeno vilo Sajovic. 

Vila Kajfež, mozaik in polkrožni balkon nad vhodom. 

Kar nekaj vil v Kočevju ima spodnji zidec iz kamna. Tako tudi simpatična secesijska vila Tomitsch, iz začetka 20. stoletja. Pritlična vila ima kvadraten stolp s streho v obliki piramide

Enonadstropna, podolgovata hiša, z dvokapno streho na čop, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna, Kikl-Matl. V gostilno so prihajali Slovenci in Nemci. V 19. stoletju je bila to kmečka hiša, ki pa so jo kasneje spremenili.

Gimnazija Kočevje, je bila zgrajena leta 1874.

Kočevski kužki so pridni in lepo vzgojeni. Vsaj ta je bil tak :) 

Kamniti most, s tremi loki, ki na Ljubljanski cesti povezuje dva bregova reke Rinže, se imenuje Karlov most. Ime je dobil po vojvodi Karlu Auerspergu. Slavnostna otvoritev je bila 4. novembra 1883. Ob mostu je staro župnišče, v katerem je živel slovenski pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar, ko je služboval v Kočevju. Mogočna hiša je bila postavljena leta 1866.

Ob Karlovem mostu stoji dvonadstropna hiša. Na vogalu ima stolpasti pomol, pročelje pa krasijo secesijski elementi. Hiša se imenuje Petsche. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši istoimenska trgovina. 

Vodnjak na trgu sv. Jerneja. Bronasti kip Deklica s piščalko je delo kiparja Staneta Jarma

V modernistični, novodobni zgradbi, ob reki Rinži, je danes tržnica. Zgrajena je bila v šestdesetih letih, kot pokrita tržnica, vendar je bila vmes, kar nekaj desetletij, Likovni salon. Ob njem stoji leseni kip Gozdna nevesta, ki so ga sem postavili leta 1984. Ustvaril ga je kipar Stane Jarm, ki se je rodil v Osilnici. S svojimi deli je močno zaznamoval Kočevsko, zato so v Kočevju, ob kiparjevi 80. letnici, leta 2011. odprli Pot Staneta Jarma. Ta nas vodi mimo številnih kipov, ki so razstavljeni po mestu.

Okenska polica z zanimivima konzolama

Dvoriščna stran starejše hiše

Dolga, pritlična zgradba, na Ljubljanski cesti

Hiša na Ljubljanski 7, iz začetka 20. stoletja

Marsikatera hiša, ob današnji Ljubljanski cesti, je bila ob nastanku, kmečka hiša, ki so jo kasneje predelali v meščansko. Tako je bilo tudi s hišo, ki ima na dvoriščni strani, dva arkadna hodnika, pročelje trenutno obnavljajo. Hiša je iz 19. stoletja

Vila Rothel je bila od nekdaj domovanje zdravnikov. Danes ima v njej prostore, Center za socialno delo Kočevje

150. letni navadni divji kostanj, v središču Kočevja

Spominski park herojev, ob Ljubljanski cesti, je bil zasnovan leta 1973. Na visokih podstavkih je sedem doprsnih kipov, padlih narodnih herojev s Kočevskega

V Kočevju ima tudi kruh svoj spomenik. Zasluži si ga :) 

Dvorana v Seškovem domu, danes Pokrajinski muzej Kočevje, v kateri se je od 1. do 4. oktobra 1943. odvijal zbor odposlancev slovenskega naroda. Bilo je kar 650 udeležencev in veliko teh je narisal slikar Božidar Jakac. Danes so te risbe del stalne razstave muzeja in so razstavljene prav v tej dvorani. Napis nad odrom, Narod si bo pisal sodbo sam, je originalni napis iz tistega časa. 

Razgibano pročelje Seškovega doma, ki je bil zgrajen leta 1937. kot Sokolski dom. Danes je v njem Pokrajinski muzej Kočevje, ki svojimi stalnimi in občasnimi razstavami pripoveduje zgodbe o življenju Kočevcev in Kočevarjev.


Povezano: Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev sv. Fabjana in Boštjana ter Jerneja

Vir: Zloženka, Sprehod po Kočevju, izdala Občina Kočevje, 2011

Tri hiše v eni

Tri hiše v eni, mogoče je še kakšna več. Gre za ljubljansko mestno hišo, Najbolj znan je osrednji del, s stopniščem in arkadnim hodnikom. Tega si je možno ogledati z vodnikom. Manj znani pa sta hiši, ki se držita osrednjega dela. Mestna oblast je hiši kupila v 17. in 18. stoletju ter ju priključila h mestni hiši. V preteklosti so bile vse tri palače večkrat prezidane in predelane. V njih se prepleta barok in gotika.
Danes, v hiši na levi strani, domuje Zgodovinski arhiv in ko je ta odprt se splača pogledat v notranjost pa še kakšno zanimivo razstavo imajo vedno. Tudi baročna palača na drugi strani, je zelo zanimiva. Palača je bila v lasti ugledne ljubljanske družine Dolničar. Zato se je še danes drži ime, Dolničarjeva hiša. V bistvu si lahko ogledamo samo vhodno vežo, a tudi ta skriva kar nekaj zanimivosti in je vredna ogleda.

Detajl lesenih vrat s staro ključavnico in kovinskim okrasjem

Spominska tabla v preddverju Zgodovinskega arhiva. Postavljena je ob stoletnici arhiva. Na njej so verzi pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki je bil tudi prvi ljubljanski mestni arhivar. 

Hiša, kjer je danes Zgodovinski arhiv, je bila povezana s sosednjo hišo, v kateri je bil prvi ljubljanski hotel.

V prvem nadstropju, se stopnišče konča z umetelno kovanimi vrati

Arkadni hodnik

Pogled z arkadnega hodnika na stranski atrij mestne hiše

Ohranjen kamniti gotski portal, v prvem nadstropju arhiva

Ljubljana ima veliko srce. Zelena prestolnica Evrope 2016

Spominska plošča, na tleh, pred mestno hišo. Na tem mestu so 29.12.1600. in 9.1.1601, med protireformacijo, sežigali protestantske knjige. Med njimi so bile tudi prve knjige v slovenskem jeziku

Kaj pa je to, na ljubljanski mestni hiši? Sramotilni steber?

Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016. Na Mestnem trgu sta dva bivalna kontejnerja, v katerih se vsak dan dogaja nekaj na temo, Zelena prestolnica.

Detajl vhodnega, baročnega portala, na Mestnem trgu 2

Detajl lesenih vrat s staro ključavnico

Plošča z vinsko trto, v veži, na Mestnem trgu 2

Baročna hiša ali bolje rečeno palača, na Mestnem trgu 2, je bila zasnovana v 17. stoletju, ko so združili več hiš. Od leta 1891. je del mestne hiše

Oljenka

Relief z vinsko trto. V palači je tudi vinska klet

Pravokotni kamniti portal z železnimi vrati, v prehodni veži palače

Tudi tlakovanje v veži je zanimivo

Križno obokan hodnik


Povezano: Mestna hiša Ljubljana

Vir: Register nepremične kulturne dediščine