Piran, znamenitosti in zanimivosti 3

V soboto 20. avgusta 2016. smo v Piranu praznovali 10. Dan delfinov. Različne dejavnosti in aktivnosti za otroke in odrasle je pripravilo društvo Morigenos. Otroci so veselo risali in barvali delfine, vsi skupaj pa smo skušali poiskati tudi resnične delfine. Tako smo se odpravili, oboroženi za foto lov, s fotoaparati in daljnogledi, eni z barko, drugi so se povzpeli na najvišjo piransko znamenitost, zvonik cerkve sv. Jurija. Še najbolj pa je bila obiskana tretja točka za opazovanje delfinov. Čudoviti gotski stolp, zvonik, ki je zelo malokdaj odprt za obiskovalce, zato smo z veseljem čakali v vrsti za ogled tega piranskega bisera.
Delfinov nismo videli, smo pa uprizorili foto lov na piranske znamenitosti :)

Spiralno stopnišče v gotskem stolpu, ki povezuje svetilnik in cerkev Marija Zdravja

Pogled skozi lino v stolpu na Prešernovo nabrežje

Na vrhu stolpa je manjši zvon in čudovit razgled

Na stolp ob piranskem svetilniku smo se povzpeli, da bi z daljnogledom našli priljubljene delfine. Zadovoljili smo se tudi s tem krasnim pogledom na Piran

V propadajočem stanovanju piranskega svetilničarja, društvo Morigenos enkrat na leto priredi razstavo fotografij delfinov na lesu. 

Fotografije delfinov so nastale v Piranskem in Tržaškem zalivu

Gotski stolp, zvonik, ob piranskem svetilniku so zgradili v drugi polovici 19. stoletja. Za oglede ni odprt, odprli pa so ga ob letošnjem dnevu delfinov. Pred vhodom se je nabrala dolga vrsta, kot pred kakšno znamenito italijansko galerijo :) Zaradi majhnega prostora in varnosti, je lahko samo pet ljudi obiskalo stolp. Za ogled takega bisera, je bilo vredno počakati

Jadrnica na obisku v Piranu

Detajl vrat hiše v kateri je dolga leta ustvarjal slikar Lojze Spacal. Vrata so prevlečena z bakrom, ki je z leti oksidiral

France Prešeren na Prešernovem nabrežju. 

Zanimiva kamnita hiša na Vegovi ulici

Po dolgem času sem srečala Pirančana in ko sem mu povedala, da sem mislila, da se je odselil, mi je odgovoril, da takrat, ko bo morje presahnilo, bo mogoče razmislil o tem :) 

Večerna idila na morju



Piran, znamenitosti in zanimivosti

Muzej na prostem, Kolovrat

Kolovrat je hribovje, ki se dviga nad dolino reke Soče. Pred prvo svetovno vojno, je po njegovem grebenu vodila tudi mejna črta med Italijo in Avstro-Ogrsko. Danes idilična pokrajina, s čudovitim pogledom na Alpe, na hribe, na dolino reke Soče pa vse tja do morja, je bila med prvo svetovno vojno prizorišče krvave morije. Na eni strani italijanska vojska, na drugi strani pa vojska Avstro-Ogrske in Nemčije, na obeh straneh pa ogromno vojakov različnih narodov in narodnosti. Kolovrat je bil del, devetdeset kilometrov dolgega odseka fronte, ki jo poznamo kot Soška fronta.
V čast in spomin na mnoge padle vojake in civiliste, ki so tu živeli, so uredili spominsko Pot miru. Pot se prične v Logu pod Mangartom in konča v Trstu. Pot miru - Vodnik po Soški fronti, popotnikom polaga na srce: "Popotniki, ki hodite po Poti miru, spominjajte se trpljenja živih in krikov in vzdihov umirajočih. A hkrati občudujte lepoto narave in stvaritve pridnih rok obsoškega človeka, ki jih boste srečali na vsakem koraku. Po poti stopajte zbrano in tiho, da ne zmotite miru spokojne narave, žuborenja studencev in smaragdne lepote Soče. Nekoč je tod odmeval trušč in grom orožja, sedaj vas sprejema mir gorske narave." In tako naj tudi ostane.
Kolovrat smo obiskali prav na obletnico zadnje, 12. soške bitke, ki je bila 24. oktobra 1917. Foto zgodba je prikaz obnovljenih ostankov mreže strelskih rovov, opazovalnic, kavern, kamnitih stopnišč ... Kljub grozi, ki jo občutiš ob misli na vojne vihre, ki so se tu dogajale pa pogled na čudovito hribovje in Alpe pa na dolino reke Soče, vsaj malo prežene grozne misli.

Kolovrat, 1115 metrov visoka gora, ki se dviga nad reko Sočo, je bil med Soško fronto, tretja italijanska obrambna črta. Ostanki vojaških bunkerjev

Kolovrat je danes del Poti miru, ki teče od Alp do Jadranskega morja, od Loga pod Mangartom pa do Trsta

Mrežo strelskih jarkov, je zgradila italijanska vojska, v času prve svetovne vojne, kot tretjo obrambno linijo. Jarki so danes obnovljeni in so del Muzeja na prostem. V spomin in opomin

Pot od strelskih jarkov do kaverne, to je zaklonišče vkopano v kamnito gmoto

Muzej na prostem, Kolovrat ohranja večino originalnih materialov, ki so bili v času prve svetovne vojne, v uporabi.

Danes idiličen pogled iz strelskega jarka, je bil med vojno vse prej, kot to

Pogled iz strelskega jarka na hribe in planine, nasproti Kolovrata

Ena izmed znamenitosti Muzeja na prostem Kolovrat, je tudi kamnito spiralno stopnišče, ki vodi do kaverne.

Kamuflaža, s travo prekrita streha strelskih rovov

Pogled na Vogel pa tudi na Tolmin v dolini

V skale so vklesali kaverne

V kaverne so se umaknili pred napadi

S Kolovrata je lep pogled na Krn

Tudi dolina Soče je kot na dlani :) 

Malo drugačen muzej na prostem:

Muzej na prostem, Rogatec

Vir: strokovno vodenje vodičke Poti miru

Zgoraj omenjeni citat iz knjige: Pot miru - Vodnik po soški fronti v Zgornjem Posočju, Tadej Koren, izdajatelj Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid, 2007

Železniški muzej v Ljubljani

Skoraj v samem središču mesta, na Parmovi ulici 35, ima Ljubljana edinstven muzej. To je Železniški muzej. Glavne zvezde muzeja, so vsekakor parne lokomotive. Teh je več kot šestdeset in večina je tudi voznih ter jih s pridom uporabljajo za turistične vožnje z Muzejskim vlakom. Najpomembnejše so razstavljene v polkrožni rotundi, ki je bila klonica za lokomotive. To je pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravilo tirnih vozil. Rotunda je razglašena za kulturni spomenik. Zgradba je osrednji del nekdanje kurilnice v Šiški. Kompleks so določili za slovenski Železniški muzej, saj je bil sprva tovrsten muzej samo v Beogradu.
Od leta 1981. lahko v ljubljanskem Železniškem muzeju občudujemo parne lokomotive in železniške vagone. Lahko si ogledamo kakšen je bil, ne tako davno, Prometni urad, kakšne signalno-varnostne naprave so uporabljali. Prikazan je razvoj in vzdrževanje železniškega omrežja in veliko zanimivih predmetov, kot je maček - naprava za krivljenje tirnic ali pa zanimiva naprava za varjenje tirnic pa še veliko več.  Meni osebno sta bili ti dve napravi najbolj zanimivi.
Izredno zanimiv muzej za staro in mlado. Vsekakor si ga velja ogledati. Odlična ideja za kakšno deževno popoldne.

Impozantna, polkrožna zgradba, v kateri se danes nahaja ljubljanski Železniški muzej, je bila nekoč klonica za lokomotive, kar pomeni, da so v njej shranjevali, čistili in popravljali tirna vozila (sskj)

Železniški muzej je nastal leta 1981. Sprva je bila na ogled zbirka lokomotiv, v polkrožni zgradbi, ki je razglašena za kulturni spomenik. 

Glavne zvezde Železniškega muzeja so parne lokomotive. Ljubljanska muzejska zbirka obsega več kot šestdeset lokomotiv, poleg njih pa še več kot petdeset vagonov in drugih pomožnih vozil. Na razstavi lahko vidimo tiste najpomembnejše med pomembnimi.

Detajl tovorne lokomotive SB 718. Največji okras vsake parne lokomotive je vsekakor dimnik. Takemu rečejo "škrnicelj"

Tovorna, parna lokomotiva SB 718, je iz leta 1861. Težka je 64 ton, največja hitrost pa je bila 45 km na uro. Je najstarejša lokomotiva v ljubljanski muzejski zbirki, na žalost pa ni več v voznem stanju.

Parna ozkotirna lokomotiva K.3, se je rodila leta 1892. v tovarni Krauss, v avstrijskem Linzu. Lokomotiva je težka 12 ton, v svojih najboljših časih je dosegla hitrost do 25 km na uro. Malčica je bila izdelana za ozkotirno progo Poljčane - Konjice.

Detajl, ozkotirne parne lokomotive K.3

Železniško krilato kolo je simbol železničarjev po vsem svetu

Železniško krilato kolo bivših Jugoslovanskih železnic

Parna lokomotiva v obnovi, čaka še na svojo pravo barvo

Detajl brzovozne parne lokomotive, 03-002. Izdelali so jo leta 1910. za progo Ljubljana - Trst. Težka je 100 ton, največja hitrost pa je 90 km na uro

Napis ob eksponatu: "Delujoč model lokomotive Rocket za vrtno železnico širine 184 mm, ki ga je leta 2013 izdelal Marjan Smrtnik iz Vrhnike. Rocket šteje za prababico modernih parnih lokomotiv. Izdelala sta jo George in Robert Stephenson, leta 1829, posebej za tekmovanje lokomotiv pri Rainhillu, na novi progi Liverpool - Manchester. Rocket je prekosila vse svoje tekmice ..."

Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ni razstavljena. Varno je spravljena v delavnici in čaka na obnovo

Parna lokomotiva, Titovega modrega vlaka, ima oznako 11-023. Wikipedija pravi, da so jo izdelali na Madžarskem, leta 1947.

Detajl parne lokomotive 11-023, ki je bila del Titovega Modrega vlaka. Po besedah vodnika, so bile v Jugoslaviji tri takšne lokomotive, ki so vlekle Modri vlak. Ostale so v treh največjih republikah bivše Juge.

Detajl bolniškega vagona, v katerem so prevažali ranjence s Soške fronte

Znameniti Tomosov motor, preurejen za dela pri vzdrževanju železniških prog

Tale vijaček s pripadajočim ključem, se imenuje maček. Je naprava za krivljenje tirnic

Naprava za varjenje tirnic

Železno, spiralno stopnišče v ljubljanskem Železniškem muzeju. V zgradbi, kjer je bila nekoč kurilnica, je na ogled vse tisto kar je potrebno za delovanje železnice, od prometnega urada do signalno-varnostnih naprav pa vse do uniform železničarjev. 

Signalno-varnostna naprava

Na dvorišču, ob Železniškem muzeju, je postavljena betonska maketa Borovniškega viadukta.

Podobno: Grad Fužine - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Plečnik, Moda in Vrata

Vir: voden ogled, info table ob eksponatih

Železniški muzej, delovni čas