Prikaz objav z oznako slike. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako slike. Pokaži vse objave

torek, 19. april 2016

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.
Slovenija
V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela
Slovenija
Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara
Slovenija
Tretja etaža s knjižnimi policami
Slovenija
V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 
Slovenija
Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu
Slovenija
Razpelo
Slovenija
Tlakovanje v frančiškanski knjižnici
Slovenija
Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.
Slovenija
Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 
Slovenija
"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.
Slovenija
Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu
Slovenija
Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.
Slovenija
Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali
Slovenija
Kotiček za sprostitev
Slovenija
Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.
Slovenija

Slovenija
Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana
Slovenija
... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica

nedelja, 20. marec 2016

Križev pot po piranskih cerkvah z Dragico Čadež

Letos je "Križev pot po piranskih cerkvah", ustvarila akademska kiparka, Dragica Čadež. Že 16. tovrstna razstava, je na ogled od 19. marca do 3. aprila 2016.
Pot pričnemo v župnijski cerkvi sv. Jurija, se po izklesani poti spustimo do cerkve sv. Štefana, od tu do Tartinijevega trga, v cerkev sv. Petra. Nadaljujemo do nekdanje cerkve sv. Katarine, ob Minoritskem samostanu. X. postaja je v pinakoteki Minoritskega samostana, ob križnem hodniku, tu je tudi cerkev sv. Frančiška. Čez ozko cesto, si ogledamo še naslednjo postajo v cerkvi Marije Snežne in cerkvi Marije Tolažnice. V krstilnici sv. Janeza Krstnika, se "Križev pot po piranskih cerkvah" zaključi. Po ogledu razstave in vseh znamenitosti, ki jih te cerkve ponujajo na ogled, nam ostane samo še meditativni pogled na čudoviti Piran.
Slovenija
Župnijska cerkev sv. Jurija, v Piranu in prve tri postaje Križevega pota po piranskih cerkvah.
I. Pilat obsodi Jezusa na smrt.
II. Jezus vzame križ na svoje rame
III. Jezus prvič pade pod križ
Slovenija
Kip sv. Jurija
Slovenija
Cerkev sv. Jurija kraljuje nad mestom in morjem :)
Slovenija
Izklesana pot vodi do IV. postaje Križevega pota po piranskih cerkvah
Slovenija
Vhod v cerkev sv. Štefana. Mrežasta, železna vrata pa vodijo na obnovljeni Židovski trg
Slovenija
Cerkev sv. Štefana
IV. Jezus sreča svojo žalostno mater
V. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Slovenija
Glavni oltar cerkve sv. Štefana
Slovenija
Cerkev sv. Petra, ob Tartinijevem trgu
VI. Veronika obriše Jezusu potni obraz
VII. Jezus pade drugič pod križem
Slovenija
Nekdanja cerkev sv. Katarine, v minoritskem samostanu
VIII. Jezus tolaži jeruzalemske žene
IX. Jezus tretjič pade pod križem
Slovenija
Stara miza
Slovenija
Pinakoteka Minoritskega samostana v Piranu
X. Jezusu snamejo obleko
Slovenija
Pinakoteka Minoritskega samostana, v Piranu, hrani kar nekaj kipov in umetniških slik. Med njimi tudi sliko sv. Janez Krstnik iz konca 17. stoletja. Slikar, Gregorio Lazzarini
Slovenija
Minoritska cerkev sv. Frančiška
XI. Jezusa pribijejo na križ
XII. Jezus umre na križu
Slovenija
Cerkev Marije Snežne
XIII. Jezusa snamejo s križa
Slovenija
Glavni oltar cerkve Marije Snežne
Slovenija
Stara ključavnica in kljuka na vhodnih vratih
Slovenija
Cerkev Marije Tolažnice
XIV. Jezusa položijo v grob
Slovenija
Baročna notranjost cerkve Marije Tolažnice
Slovenija
Krstilnica sv. Janeza Krstnika
Slovenija
XV. postaja križevega pota, Vstajenje ali Jezus vstane od mrtvih
Slovenija
Po ogledu 16. razstave "Križev pot po piranskih cerkvah", kiparke Dragice Čadež pa še meditativni pogled na Piran

Podobno: Minoritska cerkev sv. Frančiška

Vir: Zloženka "Križev pot po piranskih cerkvah". Izdalo društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, marec 2016


petek, 18. marec 2016

Minoritska cerkev sv. Frančiška v Piranu

Cerkev sv. Frančiška v Piranu, so začeli graditi leta 1301. Dokončali in posvetili so jo v letu 1318, o čemer priča tudi tabla, ob glavnem vhodu v cerkev. Zgradili so jo manjši bratje oziroma minoriti. Sprva je bila cerkev grajena v gotskem stilu, kar se vidi na visokem gotskem oknu, ki je danes žal zazidano. Današnja cerkev je baročna. Enoladijska cerkev ima glavni oltar, s sliko sv. Frančiška in pet stranskih oltarjev. Ob glavnem vhodu sta dva stranska oltarja, posvečena sv. Antonu Padovanskemu in sv. Jožefu Kupertinskemu, še trije oltarji pa so v stranskih kapelicah.
Cerkev krasijo kipi in slike beneških slikarjev in pa orgle iz leta 1897. V cerkvi je pod tlakom, 32 grobnic, med njimi tudi grobnica družine Tartini. Slavni violinist Giuseppe Tartini je pokopan v Padovi.

Slovenija
Zvonik in zadnja stran cerkve sv. Frančiška
Slovenija
Obrazna maska na zadnji strani cerkve sv. Frančiška
Slovenija
Vhod v cerkev in križni hodnik, minoritskega samostana. Pred cerkvijo je nastal manjši trg. Tu je bilo nekoč pokopališče.
Slovenija
Minoritsko cerkev v Piranu so začeli graditi leta 1301, dokončali in posvetili pa so jo v letu 1318, o čemer priča tabla, na pročelju cerkve.
Slovenija


Slovenija
Zazidano, visoko beneško-gotsko okno, priča o prvotno gotski cerkvi
Slovenija
Zunanji vogal cerkve z okraskom
Slovenija
Glavni oltar s sliko sv. Frančiška in z baldahinom. Sv. Frančišek se je rodil leta 1182. v italijanskem mestu Assisi, v premožni trgovski družini. Njegovi prvi sledilci so se imenovali "fratres minores" oziroma manjši bratje. V Sloveniji se je ohranilo ime, minoriti.
Slovenija

Slovenija
Baročno cerkev krasijo številni kipi in slike beneških slikarjev iz 17. in 18. stoletja
Slovenija
Bralnik pred glavnim oltarjem
Slovenija
Križev pot v cerkvi, je novejšega datuma. Je delo slikarke, Mire Ličen Krmpotič
Slovenija
Stojalo za svečo


Slovenija
Stranski oltar, sv. Anton Padovanski
Slovenija
Stranski oltar, sv. Jožef Kupertinski 
Slovenija
Cerkev sv. Frančiška je enoladijska cerkev. Ima tri kapelice v katerih so trije stranski oltarji. V prvem je bila nekoč slika, Marija s svetniki. Naslikal jo je beneški slikar, Vittore Carppaccio. Žal so sliko odnesli v Italijo in jo pozabili vrniti :( 
Slovenija
Drugi stranski oltar je posvečen Mariji
Slovenija
Tretji stranski oltar je posvečen sv. Sebastjanu
Slovenija


Slovenija
Obok nad prvim, stranskim oltarjem
Slovenija
Detajl stebra
Slovenija
Simpatična prižnica iz začetka 16. stoletja
Slovenija
Glavni oltar cerkve sv. Frančiška v Piranu.
Slovenija
Poslikan strop cerkve
Slovenija


Slovenija
Poslikan strop
Slovenija
Marija z apostoli
Slovenija
Čudež v galilejski Kani. V vasici, blizu Nazareta je Jezus, na neki svatbi, vodo spremenil v vino.
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Kruh sv. Antona Padovanskega. To so skrinjice v katerih se zbira denar za Karitas. 
Slovenija
Prve cerkvene orgle so postavili leta 1535. Današnje pa so iz leta 1897. ko jih je predelal mojster iz Padove.



Vir: Zloženka "Pax et Bonum" (Mir in Dobro), Izdal: Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega. Piran, junij 2006