Prikaz objav z oznako slikar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako slikar. Pokaži vse objave

ponedeljek, 24. oktober 2016

Piran, znamenitosti in zanimivosti 6

Tokrat je na vrsti Tartinijevo gledališče, ki že od 27. marca 1910. ko je bila slavnostna otvoritev, stoji na današnjem Kidričevem nabrežju. Če sem še bolj natančna me je tokrat zanimala poslikava stropa v gledališki dvorani. Poslikal ga je italijanski slikar Napoleone Cozzi. Na stropu so štiri poslikave, ki se na sredini stikajo s peto, pravokotno poslikavo. Stranska polja krasijo muze, grške boginje in varuhinje znanosti in umetnosti z atributi na prestolih, ki jih spremljajo angeli. V tistem času je bilo v naprej določeno kakšna poslikava sodi v gledališko zgradbo. Tako umetnik ni imel prav veliko svobode pri kreativnosti. V Tartinijevem gledališču si je slikar dal duška v osrednjem petem polju in na trakovih, ki se zaključijo z liro. Ta polja, obrobljena s štukaturo, so polna secesijskega okrasja, kot so venci, trakovi, listje, drevesne krošnje, medaljoni ...
Napoleone Cozzi se je rodil v Trstu, 5. februarja 1867, umrl pa v Monzi, 23. decembra 1916. Bil je slikar in notranji opremljevalec, ukvarjal pa se je tudi s planinstvom. (wikipedia)

Slovenija, J.Primorska
Sliko, ki visi na steni stopnišča, je naslikala slikarka Fulvia Zudič. Na podoben način je ovekovečila še nekaj arhitekturno znamenitih piranskih palač, tudi Benečanko.
Slovenija, J.Primorska
Polkrožna slika v preddverju Tartinijevega gledališča, je bila dodana kasneje. Sprva je bilo nad vhodom v dvorano samo steklo, tako kot je na pročelju gledališča
Slovenija, J.Primorska
Poslikava nad odrom, prikazuje gledališko muzo Talijo z masko v roki. Ob njej je Erato, muza lirskega pesništva. Nad odrom je tudi pas štukature z napisom Tartini
Slovenija, J.Primorska
Na poslikavi nasproti odra je upodobljena Euterpa, muza glasbe in poezije. Njena značilnost je dvojna flavta.
Slovenija, J.Primorska
Na levi strani stropne poslikave so na prestolu tri muze. Na sredini je Terpsihora, muza plesa in zborovskega petja. V rokah ima tamburin. V rumeni obleki z nebeško žogo je Uranija, zaščitnica zvezdoslovja. Muza v modri obleki nima napisa pa tudi prepoznavnega atributa ne
Slovenija, J.Primorska
Štiri stranska poslikana polja, obdajajo osrednje polje, ki sta ga arhitekt in slikar združila s prezračevalnikom
Slovenija, J.Primorska
Ohranjene lože naj bi bile namenjene višjemu sloju. Ker je bila vidljivost na oder nekoliko slabša pa niso bile ravno oblegane.
Slovenija, J.Primorska
V četrtem polju, na sredini stoji Melpomena, muza tragedije in tragičnega pesništva. Ob njej je Klio, muza zgodovine in na drugi strani, verjetno Kaliopa, predstavnica filozofije in govorništva ter epskega pesništva.
Slovenija, J.Primorska
Pogled, mimo piranskih dimnikov, vse do Rozmanove ulice
Slovenija, J.Primorska
Značilnost piranskih starih hiš, so tudi terase na strehah in razgledi 
Slovenija, J.Primorska
Optimisti na jadranju
Slovenija, J.Primorska
Pitnik na Prvomajskem trgu. Tudi mačke ga imajo rade :) 
Slovenija, J.Primorska
Zapuščena trgovina na Prvomajskem trgu. Tu je bila nekoč znamenita piranska lekarna Fonda 
Slovenija, J.Primorska
Spominska plošča na pročelju hiše, Vidalijeva ulica 2.
Slovenija, J.Primorska
Baročna veža s kamnitim stopniščem
Slovenija, J.Primorska
Motiv treh delfinov, na oknu hiše ob Dolfinovih vratih. Na Dolfinovih vratih je kamniti grb s tremi delfini. To je grb piranskega župana Dolfina. 
Slovenija, J.Primorska
Pravokotni, kamniti portal
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska


Slovenija, J.Primorska
Hiša na Vidalijevi ulici 11, je rojstna hiša slikarja, Cesare Dell'Acqua. Rodil se je leta 1821. Živel nekaj časa v Kopru in Trstu. Po študiju v Benetkah je nekaj časa živel na Dunaju, Munchnu in Parizu. Od leta 1848. pa do svoje smrti leta 1905. je živel in ustvarjal v Bruslju. Poročil se je z Belgijko, s katero sta imela dve hčerki. (zloženka Cesare Dell'Acqua - Občina Piran in Italijanska skupnost v Piranu)
pasma
Piranska Kuba, pasma nemški boksar, na Tartinijevem trgu


Sorodno:

Piran


Vir: Brigita Jenko, Arhitektura Tartinijevega gledališča v Piranu, Annales 2/92, stran 199-216

ponedeljek, 15. avgust 2016

Piran, znamenitosti in zanimivosti 2

15. avgust je dan, ko katoliški in pravoslavni verniki, praznujejo Marijino vnebovzetje. Zato je moja današnja foto zgodba, večinoma, posneta v sakralnih objektih. V krstilnici sv. Janeza Krstnika, ki jo uporabljajo tudi za umetniške razstave, je na ogled Črna ptica. Umetnica že nekaj časa živi v Piranu, rodila pa se je v daljnem Nepalu. Baročna cerkev sv. Jurija je prav tako polna zanimivosti, tokrat mi je padel v oči star zatrep s ključavnico. Pa tudi hišni ljubljenčki, ki so izvrstni terapevti, v mojih foto zgodbah ne smejo manjkati :)

Slovenija, J.Primorska
V baročni krstilnici sv. Janeza Krstnika v Piranu, je trenutno na ogled postavljena razstava Črna ptica. Keramične ptice so delo Sapane Gandharb. Keramičarka in lončarka se je rodila v daljnem Nepalu, že nekaj časa pa živi in dela v Piranu. 

Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar v baročni krstilnici sv. Janeza Krstnika, je posvečen Žalostni Materi Božji. Slika je nastala v drugi polovici 19. stoletja. In trenutna razstava Črna ptica

Slovenija, J.Primorska
Baročna krstilnica sv. Janeza Krstnika. Zgradili so jo v drugi polovici 17. stoletja. Najstarejši del krstilnice je rimski nagrobnik iz 1. stoletja, ki so ga predelali v krstni kamen. 8. aprila 1692. je bil tu krščen Giuseppe Tartini, ki je postal slavni violinist in skladatelj. (zupnija-piran.si)

Slovenija, J.Primorska
Zatrep in stara ključavnica na notranji strani glavnih vhodnih vrat v cerkev sv. Jurija

Slovenija, J.Primorska
Slika, na stropu nad glavnim vhodom v baročno cerkev sv. Jurija, predstavlja Jezusa, ki izganja trgovce iz templja. Nastala je konec 17. stoletja. Naslikal jo je slikar iz Benetk, Ambrogio Bon. (zupnija-piran.si)

Slovenija, J.Primorska
Maček si je našel lep razgled na Piran :) 

živali
Mogoče bom pa malo zadremal :) 

Slovenija, J.Primorska
V prvem nadstropju Tartinijeve hiše je na steni naslikana veduta Strunjana. Cerkev sv. Bassa je bila v bližini Tartinijeve strunjanske hiše. Žal, danes obeh ni več.

Slovenija, J.Primorska
Staro železno trkalo na vratih župnišča

Slovenija, J.Primorska
Hotel Tartini, Piran
Slovenija, J.Primorska







petek, 10. junij 2016

Šmartno v Goriških Brdih

V osrčju Goriških Brd, na majhni vzpetini, obdana s srednjeveškim obzidjem, stoji idilična vasica, Šmartno. O njej je pesnik Alojz Gradnik zapisal: "Že stara, s slavo venčana trdnjava, stoji kot orlovo gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt." Pesnik je v enem stavku povedal vse.
Ob vznožju "orlovega gnezda", se razprostirajo vinogradi, do koder seže oko. Poleg njih pa češnje, slive, oljke, fige pa še kaj bi se našlo. Prava idila v tej oazi miru in naravne lepote.

Slovenija, S.Primorska
Vasica Šmartno, v Goriških Brdih, je danes urejena in tudi z evropskimi sredstvi, obnovljena vas.
Slovenija, S.Primorska
Hiša kulture Šmartno, je narejena iz treh hiš. V njej prirejajo različne kulturne prireditve, od likovnih in fotografskih razstav, do različnih koncertov, delavnic in predavanj.
Slovenija, S.Primorska
Obzidje, vasice Šmartno v Goriških Brdih, se prvič omenja leta 1512. Obzidje je imelo šest obrambnih stolpov in ne Turki, ne Benečani mu niso mogli do živega.
Slovenija, S.Primorska
Briška hiša, etnološka zbirka pa tudi prodajalna izdelkov iz keramike
Slovenija, S.Primorska
Briška hiša, v Šmartnem. Etnološka zbirka in prodaja izdelkov iz keramike
Slovenija, S.Primorska
Šmartno v Goriških Brdih. Poleg vzdolžnih poti, ob katerih so strnjeno nanizane hiše, so v Šmartnem tudi slikovite prečne poti z obokanimi prehodi
Slovenija, S.Primorska
Kljub strnjenim hišam, v z obzidjem obdani vasici, je nekaj prostora tudi za rožice.
Slovenija, S.Primorska
Domnevajo, da je vas Šmartno, obstajala že v 11. stoletju. Nekoč vojaški tabor, danes vasica, po kateri se z veseljem sprehodiš in doživiš košček Brd
Slovenija, S.Primorska
Šmartenske hiše imajo zunanja stopnišča, ganke, okrašene strešne napušče, umetelno in domiselno oblikovane dimnike
Baročno cerkev sv. Martina, je med leti 1958. do 1960. poslikal in preuredil, slikar Tone Kralj. V prezbiteriju je tabernakeljski glavni oltar in šest kipov svetnikov.
cerkev sv. Martina
Prižnica iz marmorja
cerkev sv. Martina
Križev pot, v cerkvi sv. Martina, je naslikal slikar Tone Kralj. Stalna zbirka njegovih del je na ogled v nekdanjem cistercijanskem samostanu, v Kostanjevici na Krki.
cerkev sv. Martina
Baročna cerkev sv. Martina v Šmartnem, je največja cerkev v Brdih. Zvonik so uporabljali tudi kot obrambni stolp, ki izvira iz 14. stoletja. 
Slovenija, S.Primorska
Majhna okna so značilna za kraško hišo. Ko se razpiha kraška burja, potegne tudi čez Brda 
Slovenija, S.Primorska
Današnje šmartenske hiše so nastajale v 18. in 19. stoletju, ko so stare hiše nadzidali ali dozidali, stare srednjeveške hiške.
Slovenija, S.Primorska
Šmartenska hiša z lesenim gankom, se imenuje Hiša Marica. Ime je dobila po dobri noni. Danes je v njej hostel. Šmartenska ulica se imenuje, gasa.
Slovenija, S.Primorska
Eden od dveh trgov  v vasici Šmartno, v Goriških Brdih. Zadaj, za oljko, je spahnjenca, to je prizidek k hiši, kjer je črna kuhinja, oziroma odprto ognjišče, kjer se je, ob prostem času, zbirala družina.
Slovenija, S.Primorska
Obrambni stolp, srednjeveškega obzidja
Slovenija, S.Primorska
Vhod v utrjeno vasico Šmartno
Slovenija, S.Primorska
Zanimiva pipa, na vaškem vodnjaku, na majhnem trgu, pred srednjeveškim obzidjem
Slovenija, S.Primorska
Šmartno leži v središču Goriških Brd. Na majhni vzpetini, obdano s srednjeveškim obzidjem in stolpi. Danes je obdano s številnimi vinogradi in sadnim drevjem kot so briške češnje pa marelice, slive in fige. Pravi raj :) 
Slovenija, S.Primorska
Obzidje v Šmartnem se prvič omenja leta 1512, kot tabor. Obzidje se je postopno širilo in dobilo sedem obrambnih stolpov.
Slovenija, S.Primorska
Glavna asociacija, ko nekdo omeni Goriška Brda. Pri meni prav gotovo, češnje. Velike, temno rdeče, hrustljave, ocena odlično :)


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Goriška Brda, Kojsko


Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo



Vir: Zloženka: Šmartno, kulturni spomenik - izdal: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, Brda

brda.si