Valvasorjev grad Bogenšperk

Renesančni grad Bogenšperk, stoji na dobrih štiristo metrih visokem griču, v bližini Litije. Obdajata ga park in gozd. Prava idila za grajske poroke, ki so tu na prvem mestu. Tudi gostinstvo je dobro zastopano. Celoten grad pa je spremenjen v muzej, v katerem si lahko ogledamo številne etnološke zbirke in se seznanimo z življenjem in delom najpomembnejšega lastnika gradu, polihistorja in avtorja Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Take sreče kot jo je imel grad Tuštanj, grad Bogenšperk ni imel. Popolnoma so ga izropali. Kar niso odnesli zadnji lastniki Windischgratzi, ki so grad zapustili po kapitulaciji Italije, leta 1943, so razgrabili "dobri ljudje" po vojni. Ostala je samo ogromna Valvasorjeva knjižna omara, ki se je zaradi velikosti ni lotil nihče.

Grad Bogenšperk je postavila plemiška družina Wagen, v začetku 16. stoletja. Imenovali so ga Wagensperg. Tekom desetletij je grad dobil slovensko ime, ljudje so ga poimenovali Bogenšperk. To ime je uporabil tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in tako je še danes.

Grad je od nastanka do danes zamenjal precej lastnikov. Za nas najpomembnejši graščak je bil vsekakor polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je bival na gradu od leta 1672. do 1692, ko je zaradi velikih dolgov moral grad prodati in se preseliti v Krško. Na gradu je ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze s katerimi je opremljena tudi Slava vojvodine Kranjske.

Po drugi svetovni vojni je bila na gradu vojaška bolnišnica. Leta 1949. pa so se, v popolnoma opustošen grad, vselili jezuiti iz samostana sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Leta 1972. se je občina Litija lotila temeljite obnove propadajočega gradu. V njem začnejo prirejati poroke, pridruži se tudi gostinska dejavnost in kasneje muzej. Za vodenje in upravljanje grajskih dejavnosti, leta 1998. ustanovili Javni zavod Bogenšperk. Ko so vse lepo uredili pa je grajski kompleks, leta 2001. prevzela na novo ustanovljena občina, Šmartno pri Litiji.

Grad Bogenšperk je odlična izbira za enodnevni izlet. Mi smo se na našem enodnevnem izletu po Moravški dolini in Zasavju, ustavili kar devetkrat in tako smo že komaj čakali na zadnji postanek v Šmartnem pri Litiji, kjer nas je čakala odlična večerja. 😎

Grb rodbine Valvasor.

Grad Bogenšperk so zgradili na začetku 16. stoletja. 

Janez Vajkard Valvasor (1641. Ljubljana - 1693. Krško). Njegov kip, pred vhodom v grad Bogenšperk, so postavili leta 1991. 

Kamniti kip Neptuna v grajskem parku.

Grad Bogenšperk obdaja gozd in čudovit park

Arkadni hodnik v nadstropju

Pogled z grajskega dvorišča proti izhodu v park

Eden od štirih traktov gradu Bogenšperk s stolpičem z uro

Grajsko dvorišče obdajajo štirje trakti

Najstarejši del gradu Bogenšperk je stolp z vogalnim pomolom na konzolah. Tu je tudi vhod v muzej z bogatimi etnološkimi zbirkami

Gotsko okno in relief Marije z detetom

Danes poročna dvorana, nekoč Valvasorjeva knjižnica. V knjižni omari, ki jo na srečo ni bilo lahko odnesti, kar se je zgodilo z ostalim grajskim pohištvom, je hranil okoli 10.000 knjig iz cele Evrope. 

Grajska kapelica

Lončena peč

Leseni kasetni strop

Poslikan strop v okrogli sobani

Janez Vajkard Valvasor je bil star 31 let, ko je leta 1672. kupil grad Bogenšperk in se vanj naselil s svojo, danes bi rekli mladoletno, ne vem kako se je reklo v njegovih časih, še ne 14-letno ženo Ano Roso Grafenwergovo. Na gradu mu je rodila devet otrok

Pohištvo s katerim je Valvasor opremil grad Bogenšperk, je zadnji lastnik, sredi druge svetovne vojne, naložil na vagon in ga želel odpeljati. Toda karma je bila močnejša, vlak so bombardirali in tako je bilo tudi pohištvo uničeno

Pohištvo, ki danes krasi sobane gradu Bogenšperk, je iz 17. in nam pričara čas, ko je tu bival Valvasor s svojo družino.

Na gradu Bogenšperk hranijo originalno Valvasorjevo knjigo  iz leta 1681. Knjiga z naslovom Theatrum mortis humanae tripartitum je bogato ilustrirana z znamenitimi Valvasorjevimi bakrorezi. Knjiga je razmišljanje o smrti in minljivosti življenja. 

Črnilnik iz 17. stoletja

Valvasorjeva delovna soba. Vanjo je dal vgraditi štiri kamnite stebre, o čemer je pisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Vir: voden ogled gradu
bogensperk.si
Brošura: Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, 2007

Topolšica, kraj kjer se je končala druga svetovna vojna

Topolšica je manjši kraj v Šaleški dolini. Spada v občino Šoštanj. Kraj je znan po zdravilišču. Prvi zapis o zdravilni vodi v Topolšici so našli v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je 31. maja 1617. zapisal, da se je v vrelcu osemkrat okopal in se potem bolje počutil.

Bolj množična uporaba toplic se je pričela leta 1838. Takratni lastnik zemljišča, gostilničar, kmet in mlinar Stopar, po domače Topličnik, je zgradil dva manjša bazena. Za kopanje v zdravilni vodi je drago zaračunal, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Leta 1874. sta dva dunajska zdravnika odkupita 'toplice v nastajanju' in tako lahko rečemo, da se v Topolšici začne zdraviliški turizem.

Po prvi svetovni vojni, leta 1919. v Topolšici odprejo prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v Sloveniji. Za to smrtonosno povojno bolezen takrat ni bilo učinkovitih zdravil. Kar so zdravniki ponujali bolnikom je bila ugodna klima, mir in sprehodi po okoliških smrekovih gozdovih. Tu se je zdravila tudi znana pesnica in pisateljica Desanka Maksimović, ki je takratno dogajanje opisala v romanu Otvoren prozor (Odprto okno).

Leta 1945. je ime Topolšica odmevalo po vsem svetu. Tu je 9. maja, nemški general podpisal kapitulacijo za JV Evropo. V spomin na ta veliki dogodek, so v zgradbi, v zdraviliškem parku, odprli spominsko sobo.

Tudi danes zdravilišče v Topolšici nudi obilo aktivnosti za zdravo življenje. Razvejana mreža peš poti po čudoviti naravi, plavanje v notranjih in zunanjih bazenih in številne športne aktivnosti. Med njimi tudi kolesarjenje po novi kolesarski progi, ki nas popelje v bližnji Šoštanj pa še kam.

Drevo v najlepših jesenskih barvah

Park v sklopu zdravilišča Topolšica

Nadstropna zgradba s poudarjenim srednjim delom je bila zgrajena sredi 20. stoletja. Stoji v zdraviliškem parku. V njej so uredili spominsko sobo v spomin na 9. maj 1945, ko je nemški general Alexander Lohr podpisal eno od štirih delnih kapitulacij nemških oboroženih sil. Podpis v Topolšici je veljal za JV Evropo.

Spominska plošča z imeni žrtev fašizma iz Topolšice

Vhod v spominsko sobo nemške kapitulacije 1945

V odprtem delu spominske sobe je pet doprsnih kipov, partizanov 4. operativne cone, ki so sklenili, da umikajoči se nemški vojski zaprejo pot, ko se je ta umikala iz Hrvaške. 

Zdraviliški park so uredili konec 19. stoletja

Zdraviliški park ob potoku Toplica so uredili v zadnjem desetletju 19. stoletja

Simpatične lesene hiške sestavljajo apartmajsko naselje Ocepkov gaj

Ocepkov gaj v zdravilišču Topolšica

Nad Topolšico se dviga hrib Lomek oziroma Lom (884 m). Tik pod vrhom so ob cesti nanizane manjše in večje hiške, ki so lepo vidne tudi iz Ocepkovega gaja.

Gostišče in turistična kmetija Pirnat se nahaja deset minut hoda od zdravilišča Topolšica

Znamenje v gozdu

Nekoč je bil bolj smrekov gozd, danes je malo mešano, še vedno pa blagodejno vpliva na naše počutje

Čudovit in lepo ohranjen skedenj

Stari Gasilski dom, pritlična zgradba z dvoosno frčado in letnico 1931, nad glavnim vhodom. Znamenitost doma je lepo ohranjen leseni stolp s sireno. Stoji na vhodu v Topolšico.

Na majhnem gričku, tik ob Gasilskem domu, stoji osnovna šola. Šolo so zgradili okoli leta 1930, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja (10. januar 1907. Trst - 30. oktober 1968. Kranj). 

Kapelica v kateri stoji leseni kip Srca Jezusovega, ima bogato okrašeno fasado. Postavili so jo leta 1913. 

Kapelica Srca Jezusovega v Topolšici. 

Lepo je videti dobro ohranjen in vzdrževan toplar 

Kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, stoji pred novim gasilskim in večnamenskim domom, ki so ga odprli leta 2011.

Kolo kot umetniška inštalacija 😎 Od Topolšice do Šoštanja je speljana kolesarska pot

Topolšica, zdravilišče, zunanji bazeni in ogromno sprehajalnih poti po čudoviti naravi

Paviljon, park in sprehajalne poti pred domom za starejše občane v Topolšici

Modernistična, megalomanska zgradba centra starejših Topolšica, stoji nedaleč stran od kompleksa zdravilišča.

Hiša s poudarjenim osrednjim delom, z dvoramnim stopniščem, z altano in neorenesančnim čelom, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Dvokapna streha ima v zatrepu imenitna, rezljana lesena balkona. Hiša po mojem okusu, čudovita 😍

Vila Breda je leta 2018. v razsulu. Nekdaj je bila elitna zdraviliška zgradba. Zgradili so jo okoli leta 1900. Vila je kulturna dediščina lokalnega pomena. Upam, da znova zasije v vsej svoji lepoti 😎


Podobno:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: Register NKD
sostanj.si - Krajevna skupnost Topolšica