20. maj - Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije in prizadevnih članov Čebelarske zveze so Združeni narodi sprejeli resolucijo s katero so 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel. In kje bi lahko praznovali prvi Svetovni dan čebel, če ne v rojstnem kraju prvega cesarskega čebelarja Antona Janše. Na Breznici na Gorenjskem, seveda. V slikoviti vasici, ki leži ob vznožju Karavank in nekje na sredini občine Žirovnica.
Anton Janša se je s čebelarstvom ukvarjal že v otroških letih. Imel je svoj čebelnjak za katerega je skrbel, ga tudi sam poslikal in se z opazovanjem čebel dokopal do novih spoznanj. Janšev čebelnjak so v letošnjem letu prenovili, osvežili poslikave in ga prekrili s slamnato streho. Nedaleč stran je stala tudi Janševa rojstna hiša, ki pa jo danes lahko vidimo zgolj na fotografiji, ki stoji na informativni tabli ob čebelnjaku.
Na praznovanju je bil čebelnjak odlična kulisa za mlade domačine, ki so se prelevili v igralce in nam na kratko predstavili življenje znamenitega slikarja in čebelarja Antona Janše. Na Medeni tržnici, ki so jo postavili na nekdanjo cesarsko cesto, smo lahko degustirali in kupili domači med in različne medene dobrote, da o medenih piškotih niti ne govorim pa tudi rokodelske predmete na to temo. Tudi politikov ni manjkalo, navsezadnje je to le Svetovni dan čebel. Ne vem kaj so povedali, kajti po nekdanji cesarski poti sem se odpravila v Prešernovo Vrbo.

Anton Janša, od nesojenega slikarja do prvega čebelarja cesarice Marije Terezije

Ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici so postavili informativno tablo s fotografijo njegove rojstne hiše iz leta 1906. Ta je stala nedaleč stran. Na žalost hiše danes ni več.

Spominska plošča Antonu Janši, iz rdečega marmorja, je stala na pročelju njegove rojstne hiše. Plošča je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika mlajšega, ki je bil oče slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spominsko ploščo je naročilo Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, ob 150-letnici rojstva Antona Janše. /Informativna tabla)

Obnovljen čebelnjak Antona Janše na Breznici. V družini je bilo devet otrok in temu primerno je bilo v hiši vedno hrupno. Da bi temu ubežal, se je Anton Janša zatekel v čebelnjak v katerem je večkrat tudi prespal.

Čudovit cvetlični aranžma pa tudi hrana za čebelice

Anton Janša je bil tudi odličen risar. Svoje panje je sam poslikal. Na Dunaj se je odpravil študirat slikarstvo a obrnilo se je drugače. Postal je čebelar.

Poslikava panjskih končnic se je razširila v 18. stoletju. Motivi so predvsem biblijski, govorijo nam zgodbe iz Svetega pisma

Janševa panjska končnica: Bratje prodajo Jožefa

Janševa panjska končnica: Štirje evangelisti

Janševa panjska končnica: Ženske kuhajo juho iz hlač

Mladi igralci so zaigrali nekaj prizorov iz življenja Antona Janše. Trije bratje so se odpravili na Dunaj študirat slikarstvo oziroma risanje. Obiskovali so tamkajšnji antikvariat in si ogledovali slike. Oba brata sta študij zaključila in na tej šoli tudi poučevala.

Pri obnovi Janševega čebelnjaka so tega prekrili s slamnato streho. Lepo, da imamo v Sloveniji mojstre, ki to obrt odlično obvladajo

Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel, so pridne roke gospodinj spekle medene piškote različnih oblik. Čebela je bila glavna zvezda Medene tržnice. Piškoti niso bili samo lepi, temveč tudi zelooo dobri 😊

Obožujem piškote 💜

Medena tržnica na Breznici. Na stojnicah smo lahko občudovali in kupili vse kar je povezano z medom in čebelami, tudi panjske končnice

Čudovit portal iz peračiškega tufa. Pa spustite že kužka v hišo no 😊

Breznica, Janšev rojstni kraj. Tu se je rodil 20. maja 1734. in tu so priredili prvo praznovanje ob Svetovnem dnevu čebel. Na nekdanji cesarski cesti, ki povezuje Breznico in Prešernovo Vrbo, so postavili Medeno tržnico s številnimi stojnicami.

Odprta kapelica z dvokapno strešico in arkadno lopo. Krasijo jo, nekoč, štirje stebrički iz peračiškega tufa, danes samo trije. Oltarna slika prikazuje Krst v Jordanu in je novejšega datuma. Kapelica datira v prvo polovico 19. stoletja. Stoji sredi polja, ob cesti, ki povezuje Breznico in Vrbo. 

Idila na Poti kulturne dediščine, narava, konj samotar, čebelnjaki ...

Cvetoči pomladni travnik

Barvitost narave

Foto zgodbe iz Žirovnice:

Pot kulturne dediščine

Pešpot ob reki Savi

Pešpot ob reki Savi, od črnuškega mostu do mosta v Tomačevem, je le del daljše pešpoti, ki nas lahko pripelje vse do kajakašev v Tacnu. Del, ki sem ga prehodila v teh novoletnih praznikih je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU.
Ob poti so klopi izdelane iz lesenih tramov. Odlične so za posedanje in opazovanje konjev, kužkov, ki jih tu ne manjka pa tudi reka Sava s svojimi brzicami je vredna pogleda. Ob pešpoti so tudi naprave za fitnes na prostem in otroško igrišče. V večernih urah vse skupaj osvetljujejo solarne luči. Odlična pridobitev za Ljubljano.

Malo glodam veje, za lepši razgled 😍

Pešpot ob reki Savi, del med črnuškim mostom in mostom v Tomačevem.

Naprave za fitnes na prostem

Fitnes na prostem s pogledom na reko Savo

Igriva kužka, šarplaninec in rotvajler, še ne eno leto stara

Mamiiiii, rotvajler me bo pojedel, všeč mi je 😃

Še malo zrastem pa bom pravi, desetmesečni šarplaninec 😍

Dovolj je bilo igre. Greva domov jest pa malo podremat, če ne bojo preveč odpiral hladilnik 😎

Čudovita pešpot je speljana med reko Savo in hipodromom v Stožicah. Všeč so mi klopi narejene iz lesenih tramov.

Ob pešpoti lahko opazujemo reko Savo ali pa čudovite konje na hipodromu 😍

Pešpot je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU

Ob pešpoti so solarne luči

Detajl solarne luči na pešpoti ob reki Savi


Ljubljanske foto zgodbe:

Božična zgodba v Živalskem vrtu

Dobrač, gora nad Beljakom

Dobrač, gora na avstrijskem Koroškem, se dviga nad Ziljsko dolino. Visoka je 2166 metrov. Do višine 1730 metrov se lahko pripeljemo po plačljivi Beljaški alpski cesti. Na tej višini je veliko sprehajalnih poti, ob njih se pasejo krave, konji, osli in celo irsko govedo. Na travnikih lahko najdemo različne gorske rože. Ob poti je tudi razstava različnih kamnin, ki so skozi tisočletja sestavljale Dobrač. Danes je zaščiten kot naravni park.
Za hrano in pijačo je poskrbljeno v gostišču z veliko panoramsko teraso. Otroci lahko še dodatno sprostijo svojo energijo na otroškem igrišču z lesenimi igrali.
Ob poti na Dobrač je kar nekaj razglednih točk. Med najbolj obleganimi je razgledna terasa, ki so jo postavili na prostoru, kjer se je ob silovitem potresu, 25. januarja 1348, okrušil velik del gore in zasul kar 12 vasic ob vznožju. Ta del se imenuje Rdeča peč. Od tu je lep razgled na Karavanke, Ziljo in Ziljsko dolino ...

Pogled z razgledne ploščadi na Dobraču, na Podklošter in reko Ziljo v Ziljski dolini. 

Razgledna ploščad z mrežastim dnom je postavljena na višini približno štiristo metrov. Na tem mestu se je, ob potresu, porušil velik del gore in pokopal številne hiše ob vznožju Dobrača.

Razgledna ploščad na Dobraču z informativnimi tablami in prikazom, kako velik kos gore se je ob potresu odlomil in zgrmel v dolino reke Zilje.

Beljaška alpska cesta. Dolga je 16 km, ima kar nekaj postajališč in razglednih točk. Cesta je plačljiva. Pripelje nas do velikega parkirišča in gostišča Rosstratte, približno 1730 metrov visoko. Potem pa pot pod noge in peš na vrh, do 2166 metrov. 

Leseni koči na Dobraču

Taki "pohodniki" kot sem jaz, ostanemo na Rosstratte, kjer je ogromno sprehajalnih poti, družbo pa ti delajo konji, krave in oslički. 😎 

Gostišče Rosstratte, na višini 1730 metrov

Milijoni let zgodovine vtisnjenih v kamen. Tokrat v obliki apnenčastih školjk.

Ob sprehajalni poti so razstavljene različne kamnine, ki so skozi milijone let sestavljali Dobrač. 

Siga - kristaliziran kalcij. Najdemo ga na območju, ki se imenuje Rdeča stena. Plasti sige so rdeče zaradi usedlin železovega oksida (info tabla)

Kažipot

Spokojne kravice ob poti, ki nas popelje na vrh gore

Napajalnik za živali

Rumena rožica ob lesketajoči kamnini. Meni se zdi, da je granit

Gozdovi, pašniki in krava, ki je vajena poziranja 😍, na okoli 1700 metrov nadmorske višine

Na Dobraču sem našla tudi par škotskega goveda. Eden počiva, drugi ga varuje ali pa je samo bolj radoveden 💚

Družinska idila osličkov na Dobraču 💚

Lesena hiša z zidanim spodnjim delom, dvokapno streho in podstrešjem, stoji sredi pašnikov, obdana z nekaj drevesi, ki rastejo na tej višini. Spokojnosti pripomorejo številne živali. ki se tu pasejo, da pa spokojnost ne bi bila pretirana, poskrbi reka pohodnikov, ki se tu vali proti vrhu Dobrača 😎

Planinska pot, ločena od pašnikov, z leseno ograjo. Pripelje nas na vzpetino kjer so uredili razgledišče z lesenimi ležalniki in skulpturami iz kamnin, ki so skozi milijone let sestavljali slikovito goro

Kamnita sončna ura

Kamnita sončna ura še s spodnje strani

Teciiii Bulka, zmanjkalo bo vode 😍

Naravni park Dobrač, informativna tabla

Kolesarji lahko spravijo svoje stvari v sef 

Levo, na otroško igrišče, naravnost pa na vrh Dobrača

Otroško igrišče z lesenimi igrali, za male in malo večje 😊

Sovica, maskota igrišča na prostem

Mama oslica ali pa je mogoče mula in njeno dete, se mastita s suhim kruhom 💚

Mladi osliček, zvezda Dobrača 😍

Mladi osliček v vsej svoji lepoti 💓

Mama oslica je dala glasno vedet, da je kruh samo zanjo in njenega otroka. Če se je kdo približal, je dobil brco. Ni mi všeč, ampak tako je bilo 😋

Tudi krave so se držale bolj stran od napadalne oslice 😉

Povezano:

Beljak - Villach