Rožnik naš vsakdanji

Pot iz Tivolija na Rožnik oziroma Cankarjev vrh, na zadnji zimski dan. Zima se poslavlja, pomlad pa razkazuje svoje prve rožaste znanilke. Še malo pa bodo tudi drevesa dobila svoja pomladna oblačila. Vsekakor je pot na Rožnik zanimiva in slikovita v vsakem letnem času. Nekateri so nad njim tako navdušeni, da ga obiščejo prav vsak dan 😊

Podlesna vetrnica

Ciklama

Švicarija, ki jo je ustvaril arhitekt Ciril Metod Koch, dobiva svojo novo, staro podobo. Novembra 1909. se je v takratni hotel Tivoli, v drugem nadstropju, naselil pisatelj Ivan Cankar. (Literarni atlas Ljubljane)

Ena od številnih sprehajalnih poti po Rožniku

Gremo na Rožnik, na Cankarjev vrh

Spominsko obeležje dogodka, ki se je zgodil na Rožniku med slovensko osamosvojitveno vojno 1991.

Kamniti relief Križanega na hiši kjer je urejena Cankarjeva spominska soba

Hiša z lesenim gankom. V njej so leta 1948. uredili spominsko sobo Ivana Cankarja. Istega leta so tudi vrh poimenovali po slavnem pisatelju. (mgml.si)

Doprsni kip Ivana Cankarja na Rožniku je delo kiparja Frančiška Smerduja. Postavili so ga leta 1948.

Leta 1910. se je Cankar preselil na Rožnik. Sprva je bival v gospodarskem poslopju. Kasneje se je preselil v prvo nadstropje, nad gostilno s pogledom proti cerkvi. Lastnica gostilne je bila njegova znanka Nina Franzot in njen mož Karel Bergman. S krajšimi presledki je tu bival vse do 1917. ko se je odselil v mesto. (Literarni atlas Ljubljane)

Spominska plošča pisatelju Ivanu Cankarju na pročelju gostilne na Rožniku

Baročna cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku je bila posvečena leta 1747.

Glavni kamniti portal z železnimi vrati

Stranski kamniti portal

Spominčice

Razpelo

Pogled z Rožnika na Ljubljanski grad

Gozdna pot tlakovana z drevesnimi koreninami 😊

Pot proti Mostecu ali Koseškem bajerju, po želji 😎

Trim steza

Idila na zadnji dan zime 😊

Povezano:

Spokojnost v živalskem vrtu

Cankarjeva Vrhnika

Črno belo v barvah

Danes sta v Ljubljani prevladovali dve barvi. Bela in črna. Ok, mogoče še kakšen odtenek sive, na srečo pa ni bilo vseh 50 odtenkov sive. Kljub barvni okrnjenosti narave je bilo veselje popolno. Zapadel je prvi sneg in uživali smo vsi. Kužki, otroci pa tudi starejši.
Foto zgodba je nastala v parku Tivoli kjer je med ostalim kar mrgolelo malih in velikih snežakov.

Poleg nove preobleke je dobila Švicarija tudi nekaj več razgleda. Na žalost, na račun nekaj dreves, ki so jih posekali

Tivolski grad in Švicarija z novim razgledom

Plečnikovo, Jakopičevo sprehajališče

Sankališče in zimsko veselje v Tivoliju

V ravno vrsto, prosim 😉

Snežak, skromen a nasmejan 😎

Zimska idila in Mednarodni fenološki park v Tivoliju

Otroci so obdali Tivolsko sankališče s številnimi snežaki

Drevored

Mali in veliki kiparski mojstri so naredili tudi sneženega kužka. Modelov je v Tivoliju na pretek 🐕

Zimska idila

Na pravi sledi sem 🐶

Ta kupček snega moram zaznamovat, da bodo vedeli, da je moj 🐕

Zapor 😧 Ne, samo ograja košarkarskega igrišča


Ljubljanske foto zgodbe

Krog nad Sečovljami

En krog po Krogu. Od tistega kamnitega razpela pri osnovni šoli v Sečovljah, počasi, da mi slučajno ne uide kakšen zanimiv foto motiv, v hrib in v štiridesetih minutah sem na vrhu. Pot do vrha ni pretirano strma, je slikovita s čudovitimi razgledi, ki so najlepši prav na vrhu.
Dobrodošlico mi zaželijo družabni konji in ko jih "prečoham" se odpravim še na ogled nekdanje posesti koprske plemiške družine Grisoni oziroma kasneje dominikanskega samostana, še kasneje pa socialnih stanovanj. Danes so tu ostanki, vsaj večinoma, kamnitih hiš z ohranjenimi pročelji, ki bi jih kot kulise, lahko uporabili za prihajajočo Noč čarovnic :)
Foto zgodba je nastala konec septembra.

Dobrodošlica na Krogu :)

Kažipot

Gozdna pešpot nas pripelje v Korte

Kanal ob poti obdaja lapor

S Kroga se vidi daleč. Sečovlje, rudnik, soline ...

Kapelica Lurške Marije na Krogu, nad Sečovljami

Pred kapelo Lurške Marije so postavili kamnite klopi

Kapelica Lurške Marije

Drevored murv 

Ob drevoredu, so na obeh straneh ceste, ograde za konje. Družabne živali so vesele vsakega obiska.

Malo mi je nerodno :) 

Suhozid

Vodnjak ob nekdanjem samostanu

Posest sv. Onofrija na Krogu, je bila v lasti plemiške družine Grisoni iz Kopra, vse do leta 1841.

Niz hiš, v katerih so stanovali delavci, ki so skrbeli za posestvo sv. Onofrija.

Sv. Onofrij, kamnita plošča nad vhodnimi vrati istoimenske cerkve

Kamniti, pravokotni portal z železnimi vrati. Vhod v cerkev sv. Onofrija

Cerkev sv. Onofrija iz leta 1432. z manjšim zvonikom ob strani (piran.si)

Kamnita plošča na pročelju pravi, da je grof Francesco Grisoni, leta 1801. dal povečati stavbo

Nekdaj stanovanja in gospodarska poslopja

Zadnji potomec koprske plemiške družine, grof Francesco Grisoni, je posestvo na Krogu zapustil Benediktincem. Od leta 1841. pa do denacionalizacije leta 1947. je bil tu Benediktinski samostan sv. Onofrija. (primorske.si) 

Nekdanji hlevi

Nekdanje gospodarsko poslopje samostana in dokaj dobro ohranjen silos

Detajl silosa z zanimivim balkončkom na konzolah 

Detajl kamnitega silosa, tehnični del

Rožice na travniku, konec septembra

Krog nad Sečovljami, 132 metrov nad morjem

Povezano:

Sečovlje

Sečoveljski rudnik črnega premoga