Velenje, staro in novo mestno jedro

Velenje, mesto v Šaleški dolini, je najbolj prepoznavno po rudniku in tovarni Gorenje. Poleg Nove Gorice, ga imamo za najmlajše mesto v Sloveniji. Toda mlado mesto ima tudi svoje staro mestno jedro, ki se je kot trg pojavilo v pisnih virih že leta 1275. To je današnji Stari trg s cerkvijo Matere Božje in hišami, ki strnjene oklepajo grajski hrib.
Tudi Velenjski grad je začel nastajati v tem času. Skozi stoletja se je širil, dograjeval in spreminjal svoj videz. Zadnja, ki sta grad predelala sta bila Karl in Bianca Adamovich, ki sta zgradila tudi veliko vilo ob vznožju grajskega hriba in na začetki starega trškega jedra. V razkošnih grajskih sobanah je bilo veliko lepega pohištva in opreme. Po drugi svetovni vojni so ostale samo sobane. V njih se je naselil Muzej Velenje z zanimivimi stalnimi in občasnimi razstavami.
Danes je Velenje lepo urejeno modernistično mesto, tako urbanistično kot arhitekturno. Velike zasluge gredo nekdanjemu direktorju rudnika Nestlu Žganku. Ta se je odločil, da bodo za rudarje, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo, zgradili svetla stanovanja, okoli stanovanjskih blokov pa bo veliko zelenic in parkov. Ta idilična zamisel mu je tudi uspela. In to kljub ostremu nasprotovanju takratnega državnega vodstva, ki je trdilo, da rudarji pa res ne potrebujejo tako razkošnih stanovanj. Velenjčani so svojemu dobrotniku in človeku z veliko empatije, postavili spomenik na Titovem trgu.
Za sprehod po modernističnem Velenju priporočam vodnik "Velenje - Sprehod skozi mesto moderne", avtor je Rok Poles.

Zasnova Velenjskega gradu je iz 13. stoletja. Tekom stoletij se je grad širil, dobil obrambno obzidje, celo dvojno pa tudi več obrambnih stolpov. Grad stoji na 66 m visokem griču.

V stavbi s stopničastim čelom so bili nekoč hlevi. Danes je v hlevu samo mastodont. Velenjski grad je imel tudi notranje obrambno obzidje. 

Okrogli grajski stolp s konzolnim vencem. Na njem je niz strelnih lin in izlivnic za smolo.

Kamnit vhodni portal

Grba Karla in Biance Adamovich, predzadnja lastnika Velenjskega gradu. Na heraldični tabli je letnica 1858, ko sta grad prenovila. Zadnji lastnik gradu je bil grof Coronini - Kromberk. Kupil ga je leta 1918. Grad je bil v njegovi lasti vse do druge svetovne vojne. Danes je v njem muzej.

Arkadno dvorišče in arkadni hodnik v nadstropju Velenjskega gradu.

Trgovina iz začetka 20. stoletja. Nekaj malega je tudi iz 21. 😊

Kamniti vodnjak na arkadnem dvorišču Velenjskega gradu. Vodnjak je imel cisterno v katero je tekla voda z grajske strehe

Kamnito stopnišče

Na Velenjskem gradu, ki je danes mestni muzej s številnimi zbirkami, imajo tudi prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja. Takrat so uporabljali leseno igralo, ki bi mu danes lahko rekli fliper 

Hladilna skrinja

Kavni mlinček ali bolje rečeno mlin 😎

Umetelno izrezljano leseno ogrodje glasbene skrinje

Prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja

Točilni pult

"Delu čast in oblast". Je še tako! 😎

Danes je v Muzeju Velenje, na Velenjskem gradu, na ogled postavljeno kar nekaj stalnih muzejskih zbirk. Med njimi je zbirka kiparja Cirila Cesarja, rojenega leta 1923. v Mozirju

Na železnih vratih, ki vodijo v notranjost gradu, so približno meter visoka vratca, skozi katera so vstopali in izstopali ljudje, ne da bi odpirali velika in težka vhodna vrata. Na vratcih je strelna lina

Pogled z Velenjskega gradu na novo Velenje

Grajska kapela ima na portalu letnico 1660.

Detajl kamnitega portala grajske kapele z letnico 1660.

Nad tunelom stoji ostanek gradu Šalek. Po njem je dobila ime Šaleška dolina. Grad se prvič omenja že leta 1287. Kar je ostalo od gradu je večnadstropni, trioglati stolp, kar je redkost na Slovenskem. 

Dovozna pot med notranjim in zunanjim obrambnim obzidjem.

Smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. Na starih razglednicah je videti, da je bil nekoč, ob vznožju današnjih skakalnic, lepo urejen park

Stojan Batič, Onemele puške, Titov trg Velenje, 1971.

Fontana in spomenik kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške iz leta 1971. Skulptura je simbol Miru. Navzdol obrnjene puške prehajajo v človeške figure. Na plošči ob fontani so vklesana imena 668 padlih borcev in žrtev fašizma v Velenju med drugo svetovno vojno.

Rudarska stolpnica je zgrajena v 60-ih letih 20. stoletja po načrtih arhitektov Mirana Miheliča in Ilije Arnautoviča. Leta 1962. so postavili pet takih stolpnic v Savskem naselju v Ljubljani. Poznamo jih kot Savske stolpnice. Rudarska stolpnica v Velenju ima en dodatek. Na strehi je, okoli strojnice dvigala, oblikovan rudarski Srečno in rudarski znak

Kulturni dom na Titovem trgu je avtorsko delo Plečnikovega študenta, arhitekta Otona Gasparija (1911-1991). Kulturni dom v Velenju so zgradili leta 1959. Ob njem je najnovejša pridobitev mesta, solarna polnilnica mobilnih naprav.

Reliefna mreža na pročelju Doma kulture je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1960. Imenuje se Muze umetnosti. Predstavlja glasbeno, dramsko in likovno umetnost.

Kip Mati z otrokom je ustvaril kipar Stojan Batič Postavljen je ob Galeriji Velenje.

Velenjčani svojega Tita ne dajo. Za impozantni spomenik, ki meri kar 628 cm, so denar prispevali prebivalci in takratne družbenopolitične organizacije. Kip je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Postavili so ga leta 1977.

Nestl Žgank (1909-2004) je bil direktor velenjskega rudnika, od leta 1950-1965 in človek z veliko empatije. Pravijo mu tudi oče Velenja. Bil je pobudnik gradnje lepih in svetlih bivališč za rudarje in njihove družine. To je bilo v nasprotju z "vizijo" takratnih vodilnih politikov, ki so zahtevali gradnjo kolonij in barakarskih naselij, kajti rudarji so prišli od drugod in so tu le začasno zato res ne potrebujejo tako modernih stanovanj. Nestl Žgank ni odstopil od svoje vizije in začelo je nastajati modernistično zasnovano Velenje. Leta 2009. so na Titovem trgu postavili spomenik kjer Nestl Žgank stoji ob maketi Velenja. Spomenik je ustvaril kipar Boštjan Drinovec, rojen leta 1973. v Ljubljani. 

Vila Bianca je bila zgrajena leta 1855. ob vznožju Velenjskega gradu. Ime je dobila po grofici Bianci Adamovich, ki je v njej živela v 19. stoletju. Ob vili je velik, ograjen park. Danes je v njej TIC, galerija, dvorane za različne razstave in prireditve pa tudi gostinska dejavnost je dobro zastopana s prijetnim lokalom imenovanim Bianca Gurmanka 😎

Vila Bianca stoji ob vznožju grajskega hriba. Ob njej so speljane stopnice do gradu.

Hiša na Starem trgu 2 je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Preuredili so jo konec 19. stoletja. Visoko pritlično hišo krasi dvoramno stopnišče s kovano ograjo. Hiša ima poudarjen osrednji del s pilastri in biforo v trapezno oblikovanem strešnem čelu

Nadstropna hiša, na Starem trgu, iz druge polovice 19. stoletja

Pritlična hiša s strmo dvokapno streho na čop in podstrešjem je zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1860, ko so hišo prenovili. 

Velenje, Stari trg, staro mestno jedro, strnjeno ob grajski hrib. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. 

Simpatična pritlična hiška z baročno zasnovo iz 18. stoletja. V 19. st. so jo prenovili. Frčade so verjetno najnovejša pridobitev. 

Arkadni hodnik palače na Starem trgu

Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje stoji na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Velenja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1477. 

Zvonik župnijske cerkve Karmelske Matere Božje z zvonasto streho in hiši na Ljubljanski cesti, iz začetka 20. stoletja


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
Rok Poles, Velenje Sprehod skozi mesto moderne, Mestna občina Velenje, 2013
dr. Ivan Stopar, Velenjski grad
RNKD
zloženke TIC Velenje

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.

Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 

Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.

Baročna, dvoosna frčada

Baročni vhodni portal z nadstreškom

Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park

Dvorna kozica 💜

V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.

Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.

Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela

Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.

Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)

Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.

Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.

Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju

Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 

Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin

Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine

Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 

Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja

Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si