Lazaret in Lazzaretto

Konec septembra sem se odpravila na foto sprehod od Lazareta, na meji z Italijo, do Ankarana. Današnja foto zgodba govori o slovenskem Lazaretu in o delčku Lazzaretta, ki je na italijanski strani. Zelo lepa neokrnjena narava je tu, saj tega koščka Slovenije še nismo pozidali do zadnjega kotička. Na gričkih se bohotijo vinogradi in nasadi oljk. Prometa ni prav veliko, ljubi mir za dušo.
Malo drugače je na italijanski strani v Lazzarettu, kjer je malo bolj živahno. Takoj ob meji je manjši hipodrom s konji, vzdolž ceste pa je kamp ob kampu in tudi konec septembra je v njih kar nekaj turistov.
Meja deli dva Lazareta na tistega, ki je dober za ekonomijo neke države in tistega, ki je dober za blagor človeške duše :) Meni je bolj všeč naš

Jesensko tihožitje

Vinograd v Lazaretu

Lep pogled na morje in na italijanski Lazzaretto

Ograja narejena iz ladijske vrvi

Nekaj rumenega z odtenkom oranžne :)

Zatok sv. Jerneja v Lazaretu

V Lazaretu je čudovita plaža a na njej uživajo v glavnem galebi

Borovci nudijo prijetno senco

Nekoč je bil v Lazaretu kamp z recepcijo in sanitarnim vozlom

Vinogradi in grički nad morjem

Skozi "puščavo in goščavo" pridemo do morja :)

Prebijanje skozi goščavo je bilo poplačano

Ob cesti Lazaret - Debeli Rtič, stoji zapuščen, kamnit vodnjak

Obmorske rastline in tanker v Tržaškem zalivu

Cesta Lazaret - Debeli Rtič, konec septembra

V kraju Lazzaretto, tik ob slovenski meji, se nahaja manjši hipodrom s hlevi in radovednimi konji, da o njihovi lepoti niti ne govorim :)

Mala cerkev z zanimivim zaključkom zvonika. Nahaja se v kampu San Bartolomeo, v Lazzarettu

Drevored v italijanskem Lazzarettu

Meja med Slovenijo in Italijo, mejni kamen in nekdanja italijanska mejna zgradba za carinike in policijo. Lazaret - Lazzaretto.


Povezano:

Naravni spomenik Debeli Rtič

Škofja Loka, grad in Loški muzej

Na majhni vzpetinici nad starim, srednjeveškim mestnim jedrom, stoji Škofjeloški grad. Prvič se grad omenja že leta 1215. Danes pa je v grajskih prostorih razstavljeno kar nekaj različnih zbirk, za katere skrbi Loški muzej. 830 let zgodovine na loškem prostoru se kaže skozi arheološke, etnografske, slikarske in številne druge zbirke, ki si jih je res vredno ogledati.

Čudovita Homanova palača stoji na začetku Mestnega trga. Pri obnovi palače so odkrili freski srednjeveškega vojaka in sv. Krištofa.

Hiša z okroglim, vogalnim pomolom, na Cankarjevem trgu

Detajl vogalnega pomola, kamnita konzola z živalskim likom

Hiša iz 17. stoletja z baročno fresko na pročelju, na Cankarjevem trgu, prej Sv. Jakoba trg

Cankarjev trg, prej Sv. Jakoba trg

Hiša,na Cankarjevem trgu 10, je bila sprva šola. Zgradili so jo v 17. stoletju. Podhod pod hišo, vodi na Spodnji trg.

Spominska plošča z grbom, na stari šoli, nam pove, da je leta 1627. loški graščak, Mihael Papler, daroval hišo za potrebe šole

Hiša, na koncu Mestnega trga, z lesenim balkonom na daljši stranici, je bila nekoč del srednjeveškega obzidja, kar se vidi še danes.

Škofjeloški grad in ostanek srednjeveškega obzidja

Prehod iz Mestnega trga na Cankarjev trg

V hiši, na današnji Blaževi ulici, se je rodil slovenski zgodovinar, dr. Pavle Blaznik 

Kapelica, pod kamnitim stopniščem Nunske cerkve, na Blaževi ulici

Cerkev Marije Brezmadežne ali Nunska cerkev, iz druge polovice 17. stoletja.

Arkadni hodnik, vodi do stranskega vhoda v samostansko cerkev, Marije Brezmadežne (Nunska cerkev)

Pogled skozi srednjeveška, mestna Selška vrata, na Kapucinski ali Kamniti most

Ob reki Sori

Kapucinski ali Kamniti most, čez Selško Soro, je dal postaviti grof Leopold, sredi 14. stoletja. Legenda pravi, da so ga gradili tlačani in pozabili postaviti tudi ograjo. Nekoč, ko se je grof Leopold odpravil s konjem čez most, se je ta splašil in oba sta padla v reko ter utonila. Na mostu je tudi kip sv. Janeza Nepomuka, med drugim je tudi zavetnik mostov.

Strnjen niz hiš, ob Selških vratih

Arkadno dvorišče Škofjeloškega gradu

Baročna poslikava stropa v grajski kapeli

Ohranjene freske na steni grajske kapele

Pogled s Škofjeloškega gradu, na Kapucinsko cerkev sv. Ane

Lesena zibelka, je bila darilo kraljeve družine Karađorđević, družini pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja

V Loškem muzeju je na ogled kar nekaj pohištva, družine Ivana Tavčarja

Grajski stolp

Grajski vhod

Škofjeloški grad, se prvič omenja že leta 1215. Danes je v njem Loški muzej, ki so ga ustanovili leta 1939. in hrani 830 let zgodovine na tem območju. Slika, na levem grajskem krilu, je reprodukcija Dekle iz Sorice, delo slikarja Ivana Groharja.

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.

Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.

Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 

Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.

Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.

Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi

Snop stebrov v samostanski cerkvi

Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 

Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.

Križno obokan strop v stranski ladji

Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje

Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve

Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)

Na lesenem deblu izklesani obrazi

Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.

Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca

Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.

Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)

Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)

Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki

Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)

Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.

Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac

Vir: 

Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015