Velikonočnice na Boču

Izleti po Sloveniji. Odpravili smo se na Boč, na ogled velikonočnice, ki je ogrožena in zaščitena naravna znamenitosti Slovenije. Zavarovana rastišča te čudovite rastline, so oblegana od številnih pohodnikov, ki jih občudujejo in fotografirajo.
Boč je 978 metrov visoka gora v Krajinskem parku Boč. Naravne znamenitosti in lepote, so povezane v različne tematske in gozdne učne poti. Na vrhu je razgledni stolp, s katerega se, ob lepem in jasnem vremenu, vidi daleč naokoli.

Velikonočnica na Boču. Velikonočnica je zavarovana kot redka in ogrožena rastlinska vrsta Slovenije

Prav gotovo je velikonočnica največja znamenitost gore Boč, čeprav ne edina. Rastišča, pod Bočem, v bližini Planinskega doma, so zavarovana z leseno ograjo. Kljub temu jih lahko občudujemo in fotografiramo :) 

Velikonočnica je živalsko lepa in živalsko kosmata :) Steblo je na gosto poraščeno z dlačicami, cvet pa je vijolične barve. 

Velikonočnica

Velikonočnica se lahko pohvali tudi s svojim kipim. Na njem je napis: "Ohranimo velikonočnico"

Drevored 

Na koncu drevoreda je spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda. 

Povsod je potrebno upoštevati bonton oziroma pravila lepega vedenja

Geološka sestava tal na Boču in širši okolici, je prikazana na stolpcu, pod Bočem

Leseni bivak

Lesena opazovalnica

Lovska koča

Z ograjo varovano rastišče velikonočnice

Boč, preplet travnikov in gozdov, rastlin in živali, pohodniške poti in zanimivosti, tematske in gozdne učne poti. Nič ni čudnega, da ljudje tako množično oblegajo Krajinski park Boč. Lepo je

Črni topol

Baročna cerkvica sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, pod Bočem

Planinski dom na Boču in otroško igrišče. Nad njim je na desni strani, razgledni stolp, na levi pa je oddajnik

Na dvorišču Planinskega doma, srečamo prave mačje lepotice

To je moja miza :)

To pa je moja klop, lahko pa prisedeš :)

Povezano:

Cerkev sv. Miklavža

Studenice

Kostnica pri cerkvi Gospa Sveta

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta, je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi, pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico ali karner, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela.
Okoli leta 1500, so kostnico obzidali z dvonadstropnim, gotskim arkadnim hodnikom. Dvajset let kasneje pa so hodnike še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

Osmerokotna stavba je najstarejša izmed obstoječih v Marijinem svetišču Gospa Sveta. Romanska krstna kapela je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so v pritličju uredili kostnico, v prvem nadstropju pa kapelo sv. Mihaela. Gotska arkadna hodnika so postavili okoli leta 1500. 

Leta 1521. so stene oktogona poslikali s freskami, s prizori iz Jezusovega življenja.

Reliefna plošča, na stebru gotskega oboka, na kostnici

Vhod v kostnico

Vhod v Božji grob

Arkadni hodnik v pritličju kostnice. V obdobju gotike, so kostnici prizidali arkadni hodnik, v dveh nadstropjih. 

Za obrambo pred turškimi vpadi, je bilo Marijino svetišče obdano z močnim obzidjem in obrambnim stolpom, na katerem so še danes vidne strelske line. Lesena forma viva je prav gotovo iz novejše zgodovine :) 

Reliefna kamnita plošča, na kostnici

Vzidan kropilnik, na visokem kamnitem podstavku, pred vhodom v Božji grob

Pogled, skozi arkadni hodnik, na južni vhod v cerkev Gospa Sveta

Umetnostno kovan predmet na steni, ob vhodu v kostnico

Zaključek na nižji kamniti ograji

Dekanijska hiša v Marijinem svetišču

Del obzidja, ki je varovalo Marijino svetišče pred napadi

Kapiteljska hiša. Danes jo uporabljajo za različna srečanja in prireditve. Nad prehodom je kip Marije z detetom.

Marijin steber v prednovoletnem času :) Na visokem stebru stoji Marijin kip iz marmorja. Postavili so ga leta 1672.

Ploščad pred Marijinim svetiščem v prednovoletnem času

Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at

Zunanjost cerkve Gospa Sveta - Maria Saal

Po ogledu notranjosti mogočne gotske cerkve Gospa Sveta, si velja ogledati južno cerkveno steno. Na njej je pravi lapidarij z nagrobniki in okrasnimi kamni. Tu najdemo nagrobne plošče iz rimskega Virunuma pa tudi srednjeveške nagrobnike. Krščanski in poganski spomeniki, stojijo tu drug ob drugem v miru in slogi.
Med najlepšimi ploščami je tista iz rdečega marmorja, ki prikazuje Marijino kronanje. Ta srednjeveški spomenik je podaril salzburški škof Lenart, leta 1510. Doma je bil iz Hodiš, na Koroškem, zato je dobil spomenik ime, Hodiški nagrobnik.

Lapidarij na južnem zidu cerkve Gospa Sveta, z nagrobniki iz rimskega Virunuma pa tudi srednjeveški so med njimi. Nad njimi je slikar naslikal ogromno cerkveno fresko

Gotski svetilnik iz leta 1497. Na tem prostoru je bilo nekdaj pokopališče. V njem je gorela luč, kot pravi molitev " ... večna luč naj jim sveti."

Hodiški nagrobnik iz rdečega marmorja, prikazuje Marijino kronanje

Rimska nagrobna plošča

Relief rimskega poštnega voza s konjsko vprego

Južna stena cerkve Gospa Sveta, združuje krščanske in poganske spomenike

Reliefni prizor iz Trojanske vojne, Ahil vleče Hektorja

Nagrobna plošča

Nagrobna plošča z razpelom iz rdečega marmorja

Relief volkulje z Romulom in Remom

Reliefna plošča pred južnim, stranskim vhodom v cerkev

Tako lepe novoletne okraske so imeli pred Marijinim svetiščem, v prednovoletnem času


Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at