Solčavska Marija

Solčava, čudovita alpska vasica, je leta 1944. doživela kruto usodo. Ob koncu druge svetovne vojne, jo je agresor požgal in tako uničil številne domove. Kot po čudežu se je požigu izognila cerkev Marije Snežne, ki še danes stoji na vzpetini v strnjenem delu starega vaškega jedra Solčave. Do nje se lahko povzpnemo po osemdesetih stopnicah ali pa po bolj položni poti, mimo župnišča in kapelic.

Današnja gotska cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, na prostoru nekdaj romanske cerkve. Pozno gotska cerkev Marije Snežne ima eno ladjo in prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo kiparja in podobarja Andreja Cesarja (1824-1885). V atiki oltarja domuje znamenita Solčavska Marija. Kipec sedeče Marije z Jezusom umeščajo v sredino 13. stoletja. Kupola prezbiterija je rebrasto obokana, poslikana in okrašena s številnimi sklepniki.

Cerkev so nekoč krasile srednjeveške freske, ki so jih na veliko žalost, v drugi polovici 19. stoletja prekrili z beležem. Okoli leta 1891. je cerkev na novo poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni. Križev pot je leta 1760. naslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger (okoli 1720. Rogatec - po 1787).

Ob cerkvi stoji obnovljena pokopališka kapela sv. Ane s častitljivo letnico 1610.

Gotska cerkev Marije Snežne v Solčavi je bila zgrajena med leti 1461. do 1485. Do nje vodi osemdeset stopnic.

Vhodni, kamniti portal cerkve Marije Snežne v Solčavi

Freska na pročelju cerkve Marije Snežne

Stranski portal cerkve Marije Snežne

Visoko gotsko okno  s poslikanim robom

Sv. Jožef, freska na pročelju cerkve Marije Snežne.

Cerkev Marije Snežne v Solčavi je iz druge polovice 15. stoletja. Zvonik so zgradili kasneje, leta 1710.

Visoko gotsko okno

Nizko gotsko okno s krogovičjem. 

Rebrasto obokana kupola v prezbiteriju krasijo cvetlični motivi in številni sklepniki na rebrih

Glavni oltar v prezbiteriju je ustvaril kipar in podobar Andrej Cesar, ki je živel v Mozirju. V atiki oltarja je kipec Solčavske Marije.

Pogled, skozi gotski prehod slavoločne stene, v prezbiterij cerkve Marije Snežne.

Kamniti portal zakristije

Lesena prižnica

Del ohranjene srednjeveške freske iz 15. stoletja, ki so jo med obnovo, našli pod beležem

Cerkvena tla so iz solčavskega marmorja ali bolj učeno, iz logarskega apnenca. 

Umetelno izdelan pokrov krstilnika, na vrhu krst Jezusa

Orgle

Procesijski kip sv. Ane. Na zidu Križev pot iz leta 1760. Ustvaril ga je slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger iz Rogatca.

Sv. Jurij z zmajem

Krst Jezusa?

Ladjo je poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, leta 1891. 

Sv. Jožef, pod njim solčavska cerkev Marije Snežne

Kamnite stopnice, ki vodijo na kor in kropilnik

Kapela sv. Ane, ob cerkvi Marije Snežne, je iz leta 1610. Streho z zatrepom krasi z lesom obložen stolpič. 

Vhod v kapelo sv. Ane iz leta 1610.

Kapela sv. Ane ima, poleg strešnega stolpiča, še čudovito frčado pokrito s stožčasto strešico.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Vir: voden ogled

solcava.si, Strategija trajnostnega razvoja TO Solčavsko (2011-2015)

Aleksander Videčnik, Po Gornji Savinjski dolini, 1978

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005