Breznica, Janšev rojstni kraj

Na Breznici, vasici ob vznožju Karavank in mogočnega Stola, se je 20. maja 1734, rodil čebelar Anton Janša. V družini je bilo devet otrok. Anton se je že od malega zelo zanimal za čebele. Veliko časa je preživljal ob domačem čebelnjaku kjer jih je opazoval in se večinoma sam dokopal do neprecenljivega čebelarskega znanja. To znanje mu je pomagalo do velikega uspeha na Dunaju, kjer se je od nepismenega kmečkega fanta, v nekaj letih, povzpel do vrhunskega čebelarja. Z odlokom cesarice Marije Terezije, je leta 1769. postal učitelj čebelarstva. Zanimivo je, da se je Anton Janša odpravil na Dunaj, z mlajšima bratoma, da bi se vpisali na Bakrorezno risarsko šolo dunajske slikarske akademije. Vsi trije so se vpisali, mlajša brata sta tudi diplomirala in pozneje tudi poučevala na isti šoli. Antona pa je zaneslo na pot čebelarstva, kjer je bil tako uspešen, da je postal prvi čebelar cesarstva. Žal je umrl, še ne 40 let star, leta 1773. na Dunaju.
Druga znamenitost Breznice je župnijska cerkev Žalostne Matere Božje, ki so jo začeli graditi leta 1819, posvetili pa 28. avgusta 1821. Tu so jo postavili, ker je bila Breznica geografsko v središču takratne župnije. Verjetno je iz enakega razloga, danes tu mestna hiša, leta 1998. ustanovljene nove občine Žirovnica. Ob cerkvi stoji še ena velika znamenitost. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je nastal v navezi dveh dobrih prijateljev in znamenitih Slovencev. Pobudo je dal pisatelj Fran Saleški Finžgar, načrte pa je izdelal arhitekt Jože Plečnik.

Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici pri Žirovnici

Pokopališče ob cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici. Na pokopališču je v treh terasah urejeno grobišče padlih v NOB, z osrednjim spomenikom v obliki Triglava

Pred baročno cerkvijo na Breznici stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Nastal je med leti 1928 do 1931, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Detajl Plečnikovega spomenika. Kip stoječega sv. Krištofa, ki je delo kiparja Borisa Kalina

Detajl Plečnikovega spomenika. Oltarna menza s posodo. Na menzi so verzi Frana Saleškega Finžgarja: Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli, na mirovnem pečatu vaša kri, preklet, kdor drzno kdaj ga še zdrobi.

Vhod na ograjeno pokopališče ob župnijski cerkvi

Plečnikov spomenik padlim v prvi svetovni vojni je zgrajen iz, Plečniku zelo ljubega, podpeškega kamna. Ima obliko pokopališkega svetilnika, ki ga zaključuje pet piramid s križi. Na stebru so vklesana imena padlih.

Pri gradnji farne cerkve so pomagali tudi farani, tako s svojim delom kot s hrano. Glede na to so prebivalci tudi dobili svoja imena. Brezničani in sosednji Doslovčani so dobili ime Čikvarji, ker so pri delu in hrani pomagale v glavnem ženske 😏

Ob urejeni poti do Janševega čebelnjaka, stoji pritlična hiša s frčado in štukaturnim okrasjem, iz leta 1905.

Doprsni kip čebelarja Antona Janše, v Aleji slavnih rojakov v Zabreznici. Kip je izdelal kipar Bojan Kunaver, leta 1981.

Današnji čebelnjak na Breznici, so postavili ob 200. letnici smrti Antona Janše, se pravi leta 1973. na istem mestu kot je stal stari, ki so ga podrli leta 1877. 

Anton Janša je na svojem čebelnjaku sam poslikal panjske končnice. Na domačem skednju je imel tudi svojo slikarsko delavnico, kjer je po potrebi tudi popravil kakšno cerkveno umetnijo.

Spominska lesena tabla na Janševem čebelnjaku

Panjska končnica

Panjska končnica. Poklon Svetih treh kraljev

Panjska končnica. Bratje prodajo Jožefa

V 18. stoletju se je poslikava panjskih končnic zelo razširila, predvsem v slovenskem alpskem svetu. Podobe na panjskih končnicah nam v glavnem pripovedujejo zgodbe iz Svetega pisma.

Panjska končnica. Ženske kuhajo juho iz hlač

Vhodni portal hiše Breznica 8

Kozolec in polja južno od vasi Breznica


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

                                   Vir:
Čebelar Anton Janša 1734-1773, ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Breznici, ob mednarodnem čebelarskem kongresu v Ljubljani, uredil Jože Šimec, Slovenska matica, Ljubljana, 2003

Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Pripovedi s panjev, dr. Emilijan Cevc, Ida Gnilšak, Čebelarski muzej, Radovljica 1992

Umetnostna topografija Slovenije, UE Jesenice, Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica,

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2011

Selo in Zabreznica pri Žirovnici

Pot kulturne dediščine nas iz Žirovnice vodi skozi vasi Selo in Zabreznica. Selo je vasica s strnjenim starim vaškim jedrom, na manjši vzpetini. V središču je baročna cerkev sv. Kancijana, ki se prvič omenja leta 1468. Vas se je postopoma širila v ravnino in tako se danes stika s sosedama, Žirovnico in Zabreznico.
Zabreznica se ponaša z Alejo slavnih rojakov. Pesnik, jezikoslovec, dva pisatelja in čebelar, pet slavnih Gorenjcev, ki jih časti cela Slovenija. Očitno je na Gorenjskem res odličen zrak, da se na tako majhnem ozemlju, kot je današnja občina Žirovnica, rodi toliko pametnih glav 😊
In kakšna poimenovanja so dobili vaščani obeh vasi ob gradnji farne cerkve sv. Žalostne Matere Božje na Breznici. Zabrezničani so bili med gradnjo cerkve zadolženi za pijačo, ki so jo nosili v putrihih in tako so postali Putriharji. Putrih je bil manjši, lesen sod za prenašanje pijače, npr. na njivo. Selani pa so bili Kračmani. V cerkvi sv. Kancijana na Selu je bil stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Ker je svetnik tudi zaščitnik pujskov, so mu ljudje rekli Anton Kračman. In tako so nastali Kračmani. 😎

Manjša, enoladijska cerkev sv. Kancijana v Selu pri Žirovnici

Poslikava na zunanji fasadi cerkvice predstavlja sv. Krištofa

Kamniti portal iz tufa s stopnjevano preklado in izrezljana lesena vrata

Prezbiterij in zunanje stopnice, ki vodijo v zvonik ter zakristija v pritličju zvonika. Cerkev sv. Kancijana je obdana z nizkim kamnitim zidcem. 

Cerkvica sv. Kancijana je središče starega vaškega jedra. Njen nastanek sega v drugo polovico 17. stoletja.

Pašniki v Selu, v ozadju Stol, najvišja gora v Karavankah.

Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Staro vaško jedro tvorijo nadstropne kamnite hiše in spodaj zidana, zgoraj pa lesena gospodarska poslopja. 

Napajalnik z visokim koritom in grbom občine Žirovnica

Enonadstropna, šest-osna hiša je bila zgrajena okoli leta 1900. Stoji na ravninskem delu, ob regionalni cesti. V njej je bila, med 1. svetovno vojno, gostilna Jeglič. Danes je v njej gostišče Osvald in prostori nekaterih društev

Čudovito obnovljena domačija kjer sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje združena. 

V Zabreznici so leta 1981, pred osnovno šolo Žirovnica, postavili Alejo slavnih rojakov. Na dveh ovalnih podstavkih, eden tlakovan, drugi zasajen s travo, stoji na visokih kamnitih stebrih, pet doprsnih kipov: čebelar Anton Janša, jezikoslovec Matija Čop (kipar Jaka Torkar), pesnik dr. France Prešeren (kipar Zdenko Kalin), pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Ostale tri kipe je izdelal kipar Bojan Kunaver. Res sami velikani slovenske kulture.

Visoko nad Zabreznico stoji cerkvica sv. Lovrenca iz druge polovice 14. stoletja. Leta 1821. so cerkvico podrli, ker so v Breznici zgradili novo, večjo. Konec 20. stoletja pa so se vaščani odločili, da postavijo novo cerkev, ki jo vidimo danes. 

Kažipot za cerkev sv. Lenarta, ki stoji cca 200 metrov na Zabreznico

Kapela Žalostne Matere Božje. Poslikava na zunanji strani, sv. Jožef. Postavili so jo okoli leta 1821.

Pieta v kapeli Žalostne Matere Božje. Stoji ob regionalni cesti Zabreznica - Begunje


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
zirovnica.si
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Žirovnica in Matija Čop

Žirovnica, gručasto gorenjsko naselje v naročju mogočnega Stola. Pravzaprav je v njegovem naročju kar nekaj vasi. Skozi vse te slikovite vasice pa vodi Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše znamenitih slovenskih pisateljev in enega znamenitega čebelarja.
Nekateri pričnejo Pot pri najznamenitejšem med znamenitimi, pri Francetu Prešernu v Vrbi. Jaz sem jo začela v Žirovnici pri Matiji Čopu in Prešernovi materi. Od tu nas pelje Pot v Selo s cerkvico sv. Kancijana, pa v Zabreznico kjer so leta 1981. uredili Alejo slavnih rojakov z doprsnimi kipi: pesnik dr. France Prešeren, pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, čebelar Anton Janša in jezikoslovec Matija Čop. Breznica, rojstni kraj čebelarja Antona Janše. Doslovče in Fran Saleški Finžgar. Rodine in Janez Jalen. Kultura, narava, živali in svež gorenjski zrak pa še sončen dan. Super kombinacija.

Železniška postaja Žirovnica. Izleti po Sloveniji z vlakom

Vodostan, impozantna arhitektura vpeta v hrib nad Žirovnico. Zgradili so ga leta 1914. Krasi ga historično pročelje. Skozi vodno postajo so prečrpavali vodo iz akumulacijskega jezera do elektrarne Završnica v Mostah. 

Hiša na začetku Žirovnice, ki nosi številko 1, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Poleg štukatur pri oknih, pogled pritegne krajša stranica hiše, ki ima v nadstropju zanimivo obloženo fasado. Konec 19. stoletja je bila v pritličju veletrgovina Pri Kalanu. (hisnaimena.si)

Kapelica sv. Marije z Jezusom.

Nadstropna hiša, najverjetneje iz 20. stoletja

Žirovnica je gručasto naselje, z novimi in lepo obnovljenimi starimi hišami.  

Rojstna hiša jezikoslovca in Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V ospredju napajalnik in klop z napisom "Kašarija". Vsaka vas pod Stolom je imela svoj vzdevek. V Žirovnici so zelo radi kuhali kašo, zato so postali Kašarji. Ti vzdevki so nastali ob gradnji cerkve na Breznici, kjer so pomagali tudi vaščani, s hrano, pijačo in delom. 

Doprsni kip jezikoslovca Matije Čopa stoji v bližnji Zabreznici, pred osnovno šolo Žirovnica. Tam mu v Aleji slavnih rojakov delajo družbo veliki možje današnje občine Žirovnica. Kip Matije Čopa je izdelal kipar Jaka Torkar. Postavljen je bil leta 1981.

Okno v Čopovi rojstni hiši

Žal, v Čopovi rojstni hiši ni ničesar kar bi naš jezikoslovec uporabljal v življenju. Nekaj pohištva je iz njegovega časa, ni pa njegovo. V lepo obnovljeni hiši prirejajo različne kulturne prireditve

Kamniti polkrožni portal v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici

Rojstna hiša jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in kritika Matije Čopa. Pritlična hiša s podstrešjem pod dvokapno streho na čop, iz 18. stoletja. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797. Umrl je 6. julija 1835, ko se je utopil v reki Savi, v ljubljanskem naselju Tomačevo. 

Kamnita, nadstropna hiša Žirovnica 12, ima na portalu letnico 1778. 

Kamniti portal in bifora uokvirjena s tufom. Veliko starejših hiš ima okenske in vratne okvirje iz zelenkaste kamnine, imenovane tuf. Prav vse hiše, tako stare kot nove pa imajo lične lesene plošče z imenom domačije oziroma staro hišno ime, ki se ni menjalo z menjavo stanovalcev in se je obdržalo tudi več stoletij

Stara domačija v Žirovnici s kamnito ograjo

Pravokotni portal iz tufa. Hiša Žirovnica 9 je iz 17. stoletja in je zelo pomembna, kajti v njej se je rodila Marija Svetina, mati Franceta Prešerna. 

Spominska plošča na rojstni hiši Prešernove matere v Žirovnici

Trop ovac me začudeno opazuje 😍

Pot kulturne dediščine Žirovnica:

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010