Franc Jelovšek in barok na Skaručni

Skaručna je manjše, razpotegnjeno naselje v občini Vodice. Leži med cesto Šmartno pod Šmarno goro - Vodice in potokom Poljšek. Na drugi strani ceste so širna polja in travniki. Vse to lepo uokvirijo Kamniške Alpe. Iz Ljubljane se na Skaručno lahko zapeljemo z avtobusom številka 60.

Majhna Skaručna ima veliko znamenitost. Baročno cerkev sv. Lucije, ki jo je konec 18. stoletja posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Cerkev se ponaša s čudovitimi freskami, ki jih je leta 1748. ustvaril slovenski baročni slikar iz Mengša, Franc Jelovšek. Na kupoli prezbiterija lahko spremljamo zgodbo zmagoslavja sv. Lucije. Kupola osmerokotne ladje pa govori zgodbo mučeništva sv. Lucije.

Velikonočni potres leta 1895. je cerkev in freske močno poškodoval. Freske v prezbiteriju sta popravila brata, slikarja Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.

Če v Googlov iskalnik vnesemo Skaručna, se na prvih mestih izpiše gostilna Skaručna. Če je res tako dobra, kot pravijo, ne vem. Ob mojem obisku je bila zaprta. Pa kdaj drugič. Vsekakor je bil obisk mirne z naravo obdane vasice in lepo ohranjeno sakralno dediščino, navdihujoč in odličen za sproščen sprehod.

Skaručna. Na začetku vasi je kamnito kužno znamenje s konca 17. stoletja.

Skaručna. Polja, kozolci in gozd. Tudi Kamniške Alpe so čudovite.

Skaručna, staro vaško jedro. Leži ob cesti Šmartno pod Šmarno goro - Vodice.

Skaručna. Iz hiše na zgornji fotografiji, na desni strani ceste.

Skaručna. Znana gostilna, ki si je nadela ime kraja in Klub gurmanov Skaručna.

Ob gostilni Skaručna majhna etnološka zbirka na prostem.

Skaručna

Skaručna. Kronice ali pomladanski veliki zvonček.

Skaručna. Pritlična, obcestna hiša s frčado in dvokapno streho iz sredine 19. stoletja.

Skaručna. Obnovljeno znamenje s štirikapno streho ob romarski poti do cerkve sv. Lucije

Skaručna. Baročna cerkev sv. Lucije, župnišče in mežnarija. V župnišču je do leta 1903 domovala Ljudska šola. Takrat je bila stavba še pritlična.

Skaručna. Zunanjost cerkve sv. Lucije krasi freska velikanka s podobo sv. Krištofa. Leta 1890. jo je naslikal slovenski slikar Matija Koželj. Rodil se je 7. februarja 1842. v vasici Vesca blizu Skaručne.

Skaručna. Nekdanja mežnarija in vodnjak

Skaručna. Staro znamenje in novi vrtec

Skaručna. Cerkev sv. Lucije, kot jo vidimo danes, je iz leta 1745. Načrt za novo in večjo cerkev je izdelal stavbenik in arhitekt Candido Zulliani. Rojen 4. januarja 1712. v Trstu. Umrl je v Ljubljani, 24. maja 1769.

Potok Poljšak izvira na Skaručni. V sosednji vasi Povodje se združi s potokom Dobrava. Med Šmarno goro in Rašico se izlijeta v potok Gameljščica. Ta se nedaleč stran izlije v reko Savo.

Skaručna. Raca mlakarica uživa ob potoku Poljšak.

Skaručna. Čas žafranov.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Enoladijska cerkev z osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Leta 1748 je cerkev poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1895. je potres poškodoval cerkev, kot tudi kipe in freske. Freske na oboku prezbiterija, ki prikazujejo zmagoslavje sv. Lucije, sta popravila slikarja Alojzij in Pavel Šubic.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Mihaela

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok osmerokotne ladje je baročni slikar Franc Jelovšek, poslikal s prizori mučeništva sv. Lucije. Ti so oštevilčeni in opremljeni z nemškimi verzi.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Veliki baročni oltar je iz leta 1749. Posvečen je sv. Luciji. Ob njej so sv. Agata, sv. Uršula, sv. Neža in sv. Apolonija, mučenke iz začetka krščanstva. Vrh oltarja krasi Marijino kronanje,

Skaručna, cerkev sv. Lucije

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Franc Jelovšek (4. oktober 1700. Mengeš - 31. maj 1764. Ljubljana)

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Orgle

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Sv. Lucijo skušajo zažgati 😢

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Stranski baročni oltar sv. Jožefa z družino

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Rokokojska prižnica z reliefom Jezusa in Samarijanke je nastala v drugi polovici 18. stoletja.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križani v spomin na sv. misijon iz leta 1961.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Marijino kronanje, na vrhu velikega oltarja in čudovita baročna freska Franca Jelovška posvečena zmagoslavju sv. Lucije.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Zgodba o življenju in smrti sv. Lucije, ki se je rodila na Siciliji.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Obok ladje, baročni slikar iz Mengša Franc Jelovšek in baročna freska Mučeništvo sv. Lucije. Sv. Lucija je živela v času cesarja Dioklecijana, na Siciliji. Legenda pravi, da si je iztaknila oči, da bi tako odgnala snubca, saj se ni želela poročiti, temveč ohraniti vero in devištvo. Sv. Lucija je zavetnica slepih in slabovidnih. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Manjši oltar posvečen sv. Mariji Kraljici.

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Votivna podoba sv. Lucije. Najstarejša ohranjena tabelna slika slikarja Matije Koželja. Ustvaril jo je po baročni podobici iz druge polovice 18. stoletja. 

Skaručna, cerkev sv. Lucije. Križev pot je naslikal Josip Marsche, na Češkem. Domači baročni slikarji niso bili navdušeni nad uvoženimi slikami.

Skaručna, nasvidenje 😊

Vir:

zupnija-vodice.rkc.si/skarucna

Dediščina ljudi in krajev, Zbornik občine Vodice, 2020

Register NKD

Wikipedia

Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018