Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.

Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 

Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.

Baročna, dvoosna frčada

Baročni vhodni portal z nadstreškom

Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park

Dvorna kozica 💜

V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.

Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.

Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela

Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.

Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)

Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.

Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.

Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju

Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 

Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin

Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine

Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 

Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja

Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.

Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.

Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.

Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija

Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.

Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna

Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi

Originalna Prešernova delovna miza.

Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎

Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 

Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno

Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju

Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)

Prešernov predalnik. 

V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik

Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 

Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎

Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎

Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.

Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.

V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 

Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 

Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.

V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.

V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.

Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec

Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.

Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja

Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓

Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 

Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju

Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 

Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.

Vhodni portal Bežkove vile

Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.

Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?

Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju

Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika

Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj

Grb Mestne občine Kranj

Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)

Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju

Stranski vhod v Prešernovo gledališče

V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.

Vhodni portal Layerjeve hiše

Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj

Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel

"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskovanj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,