Laško - Nadžupnijska cerkev sv. Martina in Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

V Laškem smo obiskali dva čudovita sakralna spomenika. Ogledali smo si nadžupnijsko cerkev sv. Martina. Stoji v starem mestnem jedru, pod graščino Tabor. Slednjo je pivovarna Laško obnovila in v njej odprla prestižno restavracijo. Drugi pa je majhna cerkvica posvečena Karmelski Materi božji v laški krajevni skupnosti Marija Gradec.

Na začetku 13. stoletja naj bi začeli graditi cerkev sv. Martina. Najstarejši del je zvonik in osrednja ladja, zgrajeni v poznoromanskem slogu. Ko so prizidali današnji prezbiterij, je zvonik ostal sredi cerkve. Ob vstopu v cerkev nas v niši, na pročelju kapele, pozdravi kamniti lev. V notranjosti pa prava eksplozija od romanike do gotike in baroka. Cerkev premore kar deset oltarjev. Razkošne freske graškega slikarja Johanna Vogla. Zvezdasto obokano glavno ladjo, poslikano s cvetličnimi motivi, zanimiv romanski kropilnik in še marsikaj zanimivega kar je res vredno ogleda.

V laški krajevni skupnosti Marija Gradec, stoji na manjši vzpetini, nad reko Savinjo, gotska cerkev posvečena Karmelski Materi Božji. Zasnova simpatične cerkvice sega v leto 1505. Današnja podoba pa je iz 17. stoletja. Krasijo jo edinstvene freske, ki so nastajale ob prehodu iz gotike v renesanso, v prvi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja je tudi glavni oltar. 

Ob baročnih kapelicah, ki stojijo pod cerkvijo, so v 18. stoletju uprizorili Kristusov pasijon. Križev pot je potekal vse od laškega trga do cerkve v Marija Gradcu. Dogodek štejejo za prvo gledališko igro v Laškem. 

Za konec potepanja in raziskovanja katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, muzeja in znamenitosti Celja ter sakralnih spomenikov v Laškem smo si v nekdanjem dvorcu Celjskih grofov v Marija Gradcu privoščili še težko pričakovano večerjo. 😎

Laško, Aškerčev trg. Staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in manjšim parkom z Marijinim stebrom. Marijin kip je nekoč stal pod Karmelsko cerkvijo v Marija Gradcu kot kip za priprošnje. Originalni kip je v stranski ladji cerkve sv. Martina, tale na trgu je kopija.

Cerkev sv. Martina v Laškem so začeli graditi na začetku 13. stoletja. Iz tistega časa je ohranjen zvonik in glavna ladja. Približno v 14. stoletju so cerkvi prizidali stranski ladji. 

Razkošen glavni, renesančni oltar sv. Martina je iz 18. stoletja. Ob sv. Martinu so vsi štirje evangelisti.

Baročne sedilije

Stranska baročna kapela Srca Jezusova sli kapela sv. Križa s poslikavo Johanna Vogla.

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija s kupolo. Obe kapeli, ob glavnem oltarju, sta bili dozidani v prvi polovici 18. stoletja. Poslikal ju je Johann Chrysostomus Vogl, slikar iz Gradca

Stranski oltar sv. Florjana

Baročna prižnica

Strop glavne ladje je bil prvotno raven. V 15. stoletju je dobila zvezdast obok. 

Baročni, zlati oltar je iz leta 1666. Je najstarejši oltar v cerkvi sv. Martina

Romanski kropilnik

Barvita stranska ladja s kipom Pieta

Rebrasti obok s sklepniki in pastelno obarvana rebra

Originalni Marijin kip, ki je bil del votivnega znamenja in je stal pod cerkvijo Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. 

Nagrobna plošča Baltazarja Tavčarja, duhovnika in protireformatorja. Rodil se je v Štanjelu, okoli leta 1560. Umrl je v Laškem, 18. novembra 1625, kjer je bil zadnjih osemindvajset let, vse do dvoje smrti, nadžupnik. 

Rimski lev v niši, na zunanji steni kapele sv. Frančiška Ksaverija. Prvotno naj bi bil lev del rimskega nagrobnika.

Grad Tabor nad Laškim. Nekoč sedež gospoščine in sodišče. Danes, po zaslugi pivovarne Laško, prestižno gostišče. 

Hišica v cvetju 💚

Kapelica sv. Janeza Nepomuka ob Savinji, v Laškem

Laško leži ob reki Savinji. Nad njo, na hribu, stoji cerkev sv. Mihaela, z dvema zvonikoma, iz prve polovice 17. stoletja.

Enoladijska cerkev Karmelske Matere božje, stoji na manjšem griču nad sotočjem Savinje in potoka Lahomnica

V Laško se pride po cesti, železnici, mogoče tudi po Savinji 😊

Gotsko cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu, so začeli graditi leta 1505. Ima eno ladjo, brez ločenega prezbiterija. Krasijo jo trije baročni oltarji in srednjeveške freske.

Pod beležem, so leta 1927. odkrili srednjeveške freske. Nastale so ob prehodu poznega srednjega veka v renesanso. Obnovili so jih leta 1970. Na steni so freske s prizori iz Marijinega življenja.

Največja ohranjena freska je "Poklon sv. Treh kraljev". Nad njo dve manjši freski "Križanje" in "Snemanje s križa"

Zgodnje renesančne freske iz leta 1526. 

Osrednji del glavnega oltarja s kipom Karmelske Matere božje z Jezusom v naročju. Oltar je iz 17. stoletja. Leta 1768. sta ga prenovila Ferdinand Gallo in Anton Ivšek

Stranski oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1693. Osrednji del prikazuje sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Kristusa. Ob straneh sta sv. Ana in sv. Elizabeta.

Stranski oltar Kristusovega trpljenja z orodji mučenja

Potok Lahomnica v naselju Marija Gradec, ki spada v občino Laško.

Dvorec Gradec se v pisnih virih prvič omenja leta 1444, ko so ga Celjski grofje podarili svojemu kanclerju. Leta 1993. je dvorec kupila družina Čater. Obnovili so ga in v njej odprli gostilno, ki obratuje še danes. Vmes pa je dvorec gostil različne ljudi in dejavnosti. Od jurklošterskih kartuzijanov do bolnišnice in lastnika, ki je ob potoku odprl cementarno pa brata, ki sta v dvorcu izdelovala igrala in pohištvo. 

Celje, mesto pod mestom

Vir: 

- gostisce-cater.si

- zupnijalasko.si

- Laški zbornik 2007, Knjižnica Laško

Celje, mesto pod mestom

Celje, slovensko mesto na Štajerskem, ima bogato zgodovino, ki jo lahko srečaš na vsakem koraku, na sprehodu po starem mestnem jedru. Tu je bila nekoč rimska Celeja in Celjani so ohranili vse kar so našli od svoje znamenite predhodnice. Na pročeljih hiš lahko najdemo rimske plošče, lahko pa najdemo tudi rimskega leva.

Pod Knežjim dvorom, ki je bila nekoč rezidenca Celjskih grofov, danes pa v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, smo se sprehodili po nekdanji rimski cesti, mimo ostankov rimskih hiš. V muzeju smo si ogledali zanimivo razstavo Grofje Celjski, nato pa smo se odpravili na ogled njihove čudovite gotske kapele v stolnici sv. Daniela. 

Ker sem sama znamenito celjsko kapelo že obiskala, sem se odpravila na arhitekturni potep po bližnjem Glavnem trgu in Stanetovi ulici. Čudovite meščanske hiše in palače z baročnim in secesijskim okrasjem. Kipi Ferdinanda Galla in reliefne plošče na pročeljih in marsikje tudi sledi rimske Celeje. Svojo sled sta v starem mestnem jedru pustila tudi arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Vinko Lenarčič. 

Foto zgodba po starem mestnem jedru Celja. Od bogate dame iz Celeje do Alme Karlin iz Celja.

Marmorni kip ženske višjega sloja iz začetka 2. stoletja. Kip je razstavljen in situ. Lahko ga občudujemo v Knežjem dvoru, v mestu pod mestom.

Pod Knežjim dvorom so odkrili rimsko cesto tlakovano z velikimi prodniki iz 3. stoletja. Osrednji del ceste je bil širok šest metrov, skupaj z obcestnima jarkoma in pločnikoma pa štirinajst metrov. 

Marmorne spolije so obdelani rimski kamni, ki so jih kasnejši meščani uporabili kot vogalne kamne v srednjeveškem stolpu.

Pečnica z zmajem iz 15. stoletja

Dve kopiji pečnic iz začetka 15. stoletja z gradu Budim, Barbara Celjska (1392. Celje - 11. julij 1451. Melnik na Češkem) in njen mož Sigismund Luksemburški.

Marmorni mestni grb z letnico 1541.

Del Knežjega dvora v Celju. Srednjeveški dvorec je bil rezidenca Celjskih grofov in knezov. Po njihovem žalostnem izumrtju, je cesarica Marija Terezija, v 18. stoletju, zgradbo dodelila vojski. Danes v Knežjem dvoru domuje Pokrajinski muzej Celje z različnimi razstavami. V kleti lahko začutimo duh rimske Celeje. In situ, rimska mestna cesta, zidovi hiš, kipi in še veliko zanimivih stvari

Celje, mesto rož. Takole umetelno izdelane cvetlične instalacije krasijo staro mestno jedro.

V drugi polovici 18. stoletja je Anton pl. Prothasi iz Planine pri Sevnici, zgradil to mogočno palačo kot svojo mestno rezidenco. Krasi jo čudovit izklesani portal. Palača, na Trgu Celjskih knezov 10, je ohranila prvotno zasnovo. Znana je kot Prothasijev dvorec.

Celjski fotograf Josip Pelikan (9. december 1885. Trbiž - 18. junij 1977. Celje) je prikolesaril na Trg celjskih knezov.

Palača Narodnega doma, na Trgu celjskih knezov 9, je bila zgrajena med leti 1894-1897. po načrtih češkega arhitekta Jana Hraskega. V pritličju so bile trgovine, posojilnica in gostilna. V nadstropjih pa čitalnica, dvorane za prireditve in društveni prostori pa tudi nekaj stanovanj. Danes v palači domuje Mestna občina Celje.

Srednjeveška hiša, ki so jo v 18. stoletju prenovili. Pročelje krasita kipa sv. Florijana in sv. Roka, delo celjske delavnice kiparja Ferdinanda Galla (rojen okoli 1709-1788). V prvem nadstropju hiše, na Glavnem trgu 9, je bila med drugo svetovno vojno celjska knjižnica.

Jedro zgradbe na Glavnem trgu 17 je iz 16. stoletja. Hiša je bila dom grajskega oskrbnika. V 16. stoletju je bila sedež protestantov.

Čudovita dvonadstropna, tri osna hiša z nekaj secesijskega okrasja in poslovnim prostorom v pritličju, na Glavnem trgu 3, je bila zgrajena leta 1930. 

Dvonadstropna, baročna meščanska hiša z okroglim vogalnim pomolom izhaja iz 17. stoletja. Neobaročno pročelje je nastalo leta 1891. Od leta 1670. je bila v pritličju lekarna. Na pročelju sta dva reliefna medaljona, ki opozarjata na nekdanjo lekarniško dejavnost v hiši. Zvezda v tlaku, na križišču Glavnega trga in Prešernove ulice predstavlja središče Celja. 

Reliefni medaljon boginje zdravja in čistoče Higiea. 

Reliefni medaljon predstavlja Eskulapa, rimskega boga zdravilstva

Enonadstropna, devet osna hiša na Stanetovi ulici v Celju, je bila last trgovske družine Rakusch. Sestavljena je iz dveh hiš, ki so ju združili leta 1810. V pritličju je bila trgovina z železnino, v nadstropju pa pisarne. Pročelje krasita baročna kipa sv. Roka in sv. Jurija. 

Pročelje Rakuscheve hiše krasijo trije keramični medaljoni. Prikazujejo različne obrti.

Levi, manjši portal s preklado ima ob straneh prikaz izdelkov, ki jih je prodajala železnina. Večji portal krasijo rastlinski ornamenti. Nad vhodom je letnica 1810. Takrat so združili dve hiši. Začetnici D R označujeta nekoga iz podjetne trgovske družine Rakusch.

Kip sv. Roka na pročelju Rakuscheve hiše, na Stanetovi ulici v Celju

Baročna, nadstropna hiša z opečnatim pročeljem, na Stanetovi 1, izhaja iz druge polovice 18. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 20. stoletja oziroma leta 1902. kot je zapisano na frčadi.

Nadstropna hiša na Stanetovi ulici 13 izhaja iz 17. stoletja. V 19. stoletju so jo obnovili. Na pročelju je medaljon Mihaela Vošnjaka (18. september 1837. Šoštanj - 2. julij 1920. Glion Švica), ki je nekaj časa v hiši bival. Bil je politik, gospodarstvenik in začetnik hranilništva na Slovenskem.

Palačo ob Vodnikovi cesti v Celju so zgradili leta 1929. po načrtih Vinka Lenarčiča in Jožeta Plečnika. Zgradba Ljudske posojilnice je bila Lenarčičevo diplomsko delo. 

Palača na vogalu Stanetove in Cankarjeve ulice, je nekdanji Železni dvorec. V 19. stoletju so se v njem zbirali celjski Nemci. Ko so zgradili Nemško hišo, je palačo odkupila družina Rakusch in v njej uredila skladišče. V prvi polovici 20. stoletja so v zgornjih nadstropjih uredili stanovanja. Stavba s secesijskimi elementi se je tekom let dograjevala in spreminjala.

Stanetova ulica v Celju

Dvonadstropna hiša s streho na čop, frčado in bivalnim podstrešjem je bila vse od leta 1785. posvečena klobučarski dejavnosti. To nam pripovedujejo keramični medaljoni s predstavitvijo klobučarskega dela. Medaljoni so nastali leta 1934.

Talni mozaik v nekdanji rimski vili na današnjem Glavnem trgu 17, v Celju. Razstavljen je in situ, v preddverju Turistično informativnega centra

Marijino znamenje na Glavnem trgu v Celju so postavili meščani, leta 1776. 

Stolnica sv. Danijela v Celju

Nadstropna, deset osna hiša, na Slomškovem trgu 4, je v osnovi iz konca 18. stoletja. V stavbi deluje frizerski salon ustanovljen leta 1928.

Kapela špitala sv. Elizabete stoji blizu cerkve sv. Daniela, na Slomškovem trgu. Zunanji robovi kapele so poslikani. Ob njej je kamen z letnico 1726. in odprtino v katero so lahko mimoidoči darovali prispevke za zdravljenje revnih bolnikov. Kamniti rimski lev služi kot odbojnik. Špital sv. Elizabete je bil zgrajen v drugi polovici 15. stoletja kot ubožnica.

Župnišče na Slomškovem trgu 2 izhaja iz druge polovice 16. stoletja. Današnji videz je dobila sredi 17. stoletja. Vrh zidane ograje krasi kamniti rimski lev. 

Rimska kamnita plošča, na zunanji steni cerkve sv. Daniela, z motivom grifona in delfina.

Nagrobnik z angelom in tremi grbi iz 16. stoletja in gotska nagrobna plošča sester Neuberger iz 15. stoletja

Konzola s sv. Janezom Evangelistom v kapeli celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere božje, v cerkvi sv. Danijela.

Hiša s cvetočimi balkoni, na Pleteršnikovi ulici 1, je reden gost družbenih omrežij. V njej je od leta 1947. pa vse do svoje smrti, 23. decembra 1957. živel pisatelj in prevajalec Dostojevskega, Vladimir Levstik.

Spominska plošča na Pleteršnikovi 1, v Celju.

Celjski grad bdi nad mestom

Celjska mestna hranilnica, neorenesančna palača stoji na začetku Krekovega trga vse od leta 1887. 

Slovenska pisateljica in popotnica Alma Karlin (12. oktober 1889. Celje - 14. januar 1950. Celje) na Krekovem trgu.

Najbolj prepoznavna palača v Celju. Barvita, z razgibanim tlorisom in vogalnim stolpom, stoji na Krekovem trgu 3. Zgradili so jo celjski Nemci, med leti 1905-1907. po načrtih dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. 

Krekov trg v Celju se začne na železniški postaji. Zgradba je bila zgrajena leta 1846. 

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Vir: voden ogled, zloženke Pokrajinskega muzeja Celje, info table

pokmuz-ce.si

Register NKD

Aleš Stopar, Kiparstvo in kiparski okras celjskih ulic in trgov, TD Celje, 1996

wikipedija