Šmartno pri Litiji in novogotska cerkev sv. Martina

Šmartno pri Litiji je manjše naselje in središče istoimenske občine. V središču naselja je impozantna cerkev sv. Martina, ki je s svojo opečnato fasado in visokima zvonikoma, vidna daleč naokoli. Cerkev so postavili leta 1901. na prostoru starejše in za polovico manjše cerkve. Načrte je izdelal graški arhitekt Adolf Wagner. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru. Gradbenik je bil Šved Gustav Tonnies (16. januar 1814. Stralsund, Švedska - 12. november 1886. Ljubljana), ki je že takrat vedel, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, zato se je v njej naselil in tudi sam, s svojim gradbenim podjetjem, prispeval k razvoju mesta. 😊

Cerkev sv. Martina je bila zgrajena in posvečena 15. septembra 1901. Do leta 1913. so jo opremili in poslikali. Oltarji, prižnica in ostala kamnoseška dela je opravil Feliks Toman. Veliki freski na stranskih stenah v prečni ladji sta izdelani na svež omet in sta delo ljubljanskega slikarja in restavratorja Antona Jebačina. Njegovo delo je tudi štirinajst postaj križevega pota, čudovita rastlinsko, cvetlična dekoracija in vitraji na oknih. Prava galerija v malem in vredna ogleda.

Sprehod po Šmartnem pri Litiji ni nič manj zanimiv kot sama cerkev. Staro vaško jedro v katerem se mešata stara in novejša arhitektura, nad vsem pa bdi, na manjši vzpetini, lep baročni dvorec v katerem domuje župnišče. 

Foto zgodba - Šmartno pri Litiji in neogotska cerkev sv. Martina:

Impozantna, opečnata, novogotska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. 15. septembra 1901. jo je posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Šmartno pri Litiji. Staro vaško jedro in opečnata, novogotska cerkev sv. Martina, ki je s svojima zvonikoma vidna daleč naokoli. Cerkev je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. 

Nadstropna hiša na levi strani je bila šola, od leta 1876. do 1963. Po obnovi je bila v hiši pekarna Žito. Danes je v njej, med drugim tudi knjižnica

Šmartno pri Litiji. Nadstropna hiša, ki jo krasijo pilastri in kamniti portal nosi letnico 1853. V pritličju je Gostilna pri Gabrielu, v nadstropju je stanovanjski del.

Vogalni leseni gank v nadstropju Gostilne pri Gabrielu

Gostilna pri Gabrielu, čudovit kamniti portal z ornamenti. Na sklepniku je letnica 1853.

Šmartno pri Litiji. Visoko pritlična, pet osna hiška s stopniščem in kovano ograjo. Pokrita je z dvokapno streho, v osrednji osi je frčada. Najverjetneje iz prve polovice 20. stoletja. 

Šmartno pri Litiji. Lesen portal, vhod v gospodarsko poslopje

Šmartno pri Litiji. Baročni dvorec na manjši vzpetini, v starem vaškem jedru, je župnišče.

Detajl baročnega župnišča v Šmartnem pri Litiji

Obnovljeno gospodarsko poslopje iz prve polovice 20. stoletja. Spodnji del je zidan, zgornji je lesen. Pokriva ga dvokapna streha na čop.

Pritlična, sedem osna hiša s frčado je Gostilna pri Mačku. Obratuje že vse od leta 1906. in prehaja iz roda v rod. 

Rojstna hiša slovenskega dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma. Rodil se je 2. avgusta 1901.

Šmartno pri Litiji. Društveni dom. V njem je od leta 1907. delovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. V domu je bilo gledališče in knjižnica. Prirejali so različne športne dogodke, mladinske tabore in druge prireditve. Še najbolj živahno je bilo v domu med obema vojnama. (smartno.si)

Baročna kapela Ecce homo s kamnitim portalom, nišo na pročelju in zvonikom je bila postavljena v 18. stoletju. Danes jo ima v najemu pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Ikonostas, lesena z ikonami poslikana pregrada v kapeli Ecce homo, ki jo je najela pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni stoji na pokopališču. Postavili so ga okoli leta 1920.

Šmartno pri Litiji. Staro gospodarsko poslopje je spremenjeno v lep gostinski lokal ob ulici Pungart.

Šmartno pri Litiji. Detajl pročelja cerkve sv. Martina s fresko v timpanonu na kateri sv. Martin deli svoj plašč z revežem. Vse freske in poslikave, v cerkvi sv. Martina, je med leti 1912. do 1913. ustvaril ljubljanski slikar in freskant Anton Jebačin (11. marec 1850. Ljubljana - 4. september 1927. Ljubljana

Šmartno pri Litiji. Doprsni kip zdravnika, dramatika in pripovednika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju postavili 1. avgusta 2021. Najnovejšo pridobitev kraja je ustvaril kipar Anže Jurkovšek. Slavko Grum je mladost preživel v Novem mestu. Kot zdravnik je deloval v Zagorju ob Savi kjer je 3. avgusta 1949. mnogo prezgodaj umrl. Pokopan je v Novem mestu. Med bolj znanimi deli je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1929. 

Šmartno pri Litiji. Davorin Hostnik (14. september 1853. vasica Podroje v občini Šmartno pri Litiji - 26. marec 1929. Rilsk, Rusija) Bil je učitelj, publicist in prevajalec. 1879. leta je odšel v Rusijo kjer je na gimnaziji poučeval jezike. Tam si je ustvaril družino. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Je avtor prvega slovensko-ruskega slovarja. Doprsni kip v Šmartnem pri Litiji je darilo Rusije slovenskemu narodu, kot piše na podstavku. 29. maja 2019. je spomenik odkril zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov. (sl.wikipedia.org)

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami in tlorisom v obliki križa. Križni oboki s cvetličnimi motivi.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Kamniti glavni oltar s kipom sv. Martina in angeli, v prezbiteriju je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman (1855-1939). Oltar so postavili leta 1900. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. V prečni ladji je ljubljanski slikar Anton Jebačin naslikal dve veliki freski. Prva je nastala leta 1912. Marijino kronanje, v zgornjem delu in njen grob z apostoli v spodnji polovici freske. Freska v dveh delih prikazuje zemeljski in nebesni del.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar Brezmadežne je delo Feliksa Tomana. Ob Brezmadežni sta še sliki sv. Alojzija in sv. Barbare. Slike so nastale na Dunaju izpod čopiča slikarja Kastnerja. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Tudi ta oltar s slikami na topolovem lesu sta ustvarila ista mojstra kot oltar Brezmadežne. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. Druga freska v prečni ladji je nastala v letu 1913. Na njej je slikar Anton Jebačin naslikal Sveto Trojico. V spodnji polovici so patroni različnih podružnic in panorama Šmartna pri Litiji. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Križev pot, vseh štirinajst postaj križevega pota je narejeno v fresko tehniki, to je slikanje na svež omet. Slikar Anton Jebačin je cerkev poslikal v letih 1911. in 1913.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - tudi kamnita prižnica je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1901.

Vitraji v cerkvi sv. Martina, v Šmartnem pri Litiji.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv Martina. Nagrobne plošče, ki so vzidane v steno kapele pri vhodu v cerkveno ladjo, so najstarejši del cerkve. Trije nagrobniki so iz 16. stoletja. Prenesli so jo iz stare cerkve.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Leta 1901. so ob vhodu postavili dva kropilnika, delo Feliksa Tomana. Izdelana sta iz istrskega marmorja, podstavka pa sta iz kraškega marmorja. Tudi pisano tlakovanje cerkve je iz začetka 20. stoletja.

Kraji v bližini:

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Litija Airways

Vir: Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1980

Register NKD

obcina.smartno.si

obrazisrcaslovenije.si

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Solčavsko, slikovita dežela na severu Slovenije, kjer je že narava sama poskrbela za turizem in izletništvo, leži v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, v ozki dolini reke Savinje, v Zgornje-Savinjski dolini na Štajerskem. Seveda ima pri razvoju turizma veliko vlogo tudi, nekaj več kot petsto ljudi, ki živijo na tem čudovitem koščku naše države in na različne načine skrbijo za naravo. Središče občine je Solčava, kamor spadajo najlepše doline: Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot ter vas Podolševa.

Solčava je razpotegnjeno naselje z gručastim starim vaškim jedrom, ki se je razvilo ob vznožju vzpetine na kateri kraljuje gotska cerkev Marije Snežne iz 15. stoletja. Ta je edina, ki je preživela kalvarijo druge svetovne vojne, ko so napadalci požgali hiše v Solčavi pa tudi številne gorske kmetije. Po vojni so hiše obnovili, toda marsikatera je danes prazna. Ljudje se tu preživljajo z gozdarstvom in živinorejo, vse bolj pa se na kmetijah ukvarjajo s turizmom.

Solčavsko lahko opisujemo s samimi presežniki in nič ne bomo pretiravali. Približno 75% območja spada pod zaščiteno območje Natura 2000. Solčavske lepote in skrbnost njenih ljudi pa so pripomogle tudi k prestižnemu nazivu, ki ga v Sloveniji poseduje le sedem območij, Evropska destinacija odličnosti 2009. Sem se zagotovo še vrnem. 😊

Solčava, razpotegnjena alpska vas z gručastim starim vaškim jedrom, obdana s planinami. V ozadju planina Olševa z znamenito jamo Potočka zijalka.

Ograjeni zeliščni vrt pred župniščem.

Solčava, pod planino Raduho, je središče istoimenske občine

Nadstropna hiša z rdečim ometom je iz druge polovice 19. stoletja. V njej je bila gostilna. Med drugo svetovno vojno je bila požgana in kasneje obnovljena, tako kot skoraj vse hiše v Solčavi.

Spomenik NOB. Kamnita piramida na ploščadi je postavljena v spomin na padle borce, talce in na žrtve agresorskega nasilja, na področju Solčave. Spomenik so odkrili leta 1956. Avtor je arhitekt in oblikovalec Dušan Samec (30. november 1925. Lenart v Slovenskih goricah - 20. marec 2010. Celje).

Večnamenski center Rinka v Solčavi so predali svojemu namenu 13. aprila 2011. Center so uredili s podporo Norveškega finančnega mehanizma z namenom, da bi oživili lepo a malce zaspalo vasico. To jim kar dobro uspeva. V hiši je na ogled postavljena stalna razstava Solčavsko - sprehod v naročje Alp. Tu je tudi TIC, kavarnica z razgledom, dvorane za projekcije in srečanja ter prodajna razstava izdelkov iz solčavskega lesa, polstene volne oziroma filca in različne živilske izdelke, ki jih pridelajo Solčavci na svojih visokogorskih kmetijah. 

Doprsni kip narodnega heroja Vinka Simončiča Gašperja, ob reki Savinji v Solčavi.

Zadružni dom ob živahni reki Savinji

Okrogla kapela s stebri in stožčasto streho

Kapela Lurške Matere Božje, na poti do cerkve

Župnišče v Solčavi je danes muzej v malem

Cerkev Marije Snežne 

Obleka izdelana iz polstene volne je razstavljena v manjšem muzeju v župnišču. S tovrstno dejavnostjo se ukvarja skupina za predelavo volne, ki ima zelo lepo ime, Bicika. Iz volne izdelujejo tudi copate, klobuke, nakit, tepihe ... Vse to tudi prodajajo v večnamenskem centru Rinka.

Jezersko-solčavska ovca, avtohtona slovenska pasma ovac. Največkrat so bele barve, najde pa se tudi kakšna črna ovca, tako kot povsod. 😍

In odtačkale so domov 💚

Strnjeno staro vaško jedro ob cerkvi Marije Snežne. Nadstropna hiša s podstrešjem in frčado nosi letnico 1898. Ob njej je hiša v kateri domuje večnamenski center Rinka.

Cesta ob Savinji pelje iz Solčave v Logarsko dolino

Vzpenjajoča gozdna pot nas pripelje do ene večjih znamenitosti Logarske doline. Petnajst minut hoje in smo tam, slap Rinka.

Igra narave, preplet drevesnih korenin

V vsej svoji lepoti in veličini, slap Rinka in zanimivo gostišče Orlovo gnezdo.

Kamniško Savinjske Alpe. Bližje jim ne bom nikoli 😊


Enodnevni izlet na Štajersko:

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Solčavska Marija

Vir:
Register nepremične kulturne dediščine
solcavska-panoramska-cesta.si
solcavsko.info
Videčnik Aleksander, Po Gornji Savinjski dolini, 1978
Strategija trajnostnega razvoja TO Solčavsko (2011-2015)