Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo Pot kulturne dediščine. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po pomembnosti za poizvedbo Pot kulturne dediščine. Razvrsti po datumu Pokaži vse objave

četrtek, 06. april 2017

Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

Doslovče so pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V tej slikoviti vasici, na Gorenjskem, se je rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar, 9. februarja 1871. Njegovo rojstno hišo so odkupili in uredili kot muzej na prostem. Kajža z gospodarskimi poslopji stoji na bregu, malo nad vasjo. Ob lepem in jasnem vremenu je od tu lep pogled na Triglav.
Kajža je bila v lasti pisateljevega deda, po materini strani, Joža Ažmana. Z njegovo najmlajšo hčerjo Rezo, se je poročil pisateljev oče in se iz Žirovnice priselil na Dolenčevo domačijo, kot se je reklo po domače. Postal je gospodar na majhni domačiji in jo dokaj uspešno vodil in preuredil, da je takšna kot jo vidimo danes. Družino je preživljal s krojaštvom. Pomagal je tudi ded, ki je bil tkalec in je tkal platno skoraj do svoje smrti.
Finžgarjeva rojstna hiša je enonadstropna in podkletena, Danes je streha pokrita z macesnovimi skodlami, nekoč pa je bila krita s slamo, tako kot večina vaških hiš. V spodnjih prostorih lahko vidimo razstavo o pisateljevem delu, v zgornjih prostorih pa je prikaz življenja Finžgarjeve družine. V črni kuhinji, shrambi, glavnem prostoru in kamri je ohranjeno precej predmetov, ki jih je družina uporabljala. Simpatična domačija Finžgarjevih v Doslovčah je pravi Muzej na prostem, kjer je prikazano življenje kajžarjev v času pisateljeve mladosti.

Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Doslovče, rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja
spomenik
Doprsni kip Frana Saleškega Finžgarja v Aleji slavnih rojakov, v Zabreznici. Kip je ustvaril kipar Bojan Kunaver.
Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Iz dimnika se kadi, v Finžgarjevi rojstni hiški je prijetno toplo
Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Danes je streha, Finžgarjeve rojstne hiše, krita z macesnovimi skodlami. V pisateljevi mladosti so bile kajže krite s slamnato streho. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Leseno korito za hranjenje domačih živali
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Leseni plot in vhod, ki so ga Finžgarjevi uporabljali, ko so bili peš 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Majhno, kvadratno okno, obrobljeno s tufom 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Muzej na prostem, rojstna hiša pisatelja Finžgarja, gospodarska poslopja in sadovnjak. Imeli so tudi čebelnjak, kot vsaka spodobna hiša na Gorenjskem 😊
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Kozolec z lopo in lesenim vozom
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Očala v etuiju, ki jih je uporabljal Finžgar
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Finžgarjev gorilnik
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V spodnjih prostorih je bil manjši hlev (štala), prostor pred tem vhodom je bil shramba (Čevdrc), za shranjevanje krompirja, sadja, tu je bila tudi velika kad za kislo zelje. Skozi ta vrata sta vstopala Finžgarjev ded in teta, ki sta živela z družino. Tu sta bili njuni postelji, v kotu pa je stala lončena peč. Danes so v teh prostorih uredili razstavo o življenju in delu pisatelja Frana Saleškega Finžgarja
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Zunanje stopnišče, ki povezuje spodnji in zgornji del hiše
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Hrastova vrata je nekoč odpiral Finžgar, danes pa številni obiskovalci
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Niša z leseno polico, v črni kuhinji, kjer je gospodinja hranila škafe. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Iz črne kuhinje se je vstopilo v "špajzo" ali shrambo
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim držalom
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Sklednik z lončenimi skledami
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Ognjišče v črni kuhinji
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Strme, lesene stopnice vodijo na podstrešje
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Lesena omarica s predali za shranjevanje živil in manjše posode. Nad njo je omarica v niši
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Glavni prostor v kajži se je imenoval "hiša". Danes bi rekli dnevna soba. Tu je lončena peč, kjer so posedali otroci in na toplem poslušali zgodbe, ki so jih pripovedovali odrasli, predvsem pa ded Ažman. Ohranjene so statve na katere je ded tkal platno, skoraj do svoje smrti. Ob statvah je tudi kolovrat
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Krtača za volno
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V Tržiškem muzeju smo izvedeli, da se petrolejka z bučko imenuje "luč na gavge". V bučko so nalili vodo, s tem je bila svetloba močnejša pa še lahko so jo usmerili na delo, ki so ga trenutno opravljali. Verjetno je očetu ob šivalnem stroju taka luč prišla zelo prav.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Likalnik, pomembno orodje vsakega krojača. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Trinožni stolček
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Bohkov kot z zanimivim Križevim potom. Slike v črnih okvirjih in temno rdečim križem, so stari češki bakrorezi iz prve polovice 19. stoletja.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Šivalni stroj in krojaške škarje Finžgarjevega očeta. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V osrednjem prostoru je lesena miza z intarzijo, klopi in stol, ki je pripadal gospodarju domačije. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Ženska oblačila 19. stoletja
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Spalnici se je reklo kamra. Zibka, ki je danes razstavljena, ni Finžgarjeva, je pa iz tistega časa.
Slovenija, Gorenjska
V ravninskem delu Doslovč, so hiše že na prvi pogled bogatejše, zidane, nadstropne in z večjimi gospodarskimi poslopji
Slovenija, Gorenjska
Pred eno od hiš stoji dvoje starih sani, verjetno iz 19. stoletja.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Povezava med hišo in gospodarskim poslopjem
Slovenija, Gorenjska
Mogočna zidana domačija, kjer sta hiša in gospodarsko poslopje povezani z lesenim gankom. Hišo krasi dvoramno, kamnito stopnišče in kamniti portal. V hiši je živela družina usnjarja F. Paplerja. Ostanki "firme" so še vidni na pročelju. 
Slovenija, Gorenjska
V kamen vklesana letnica 1885. ko so vaščani zgradili napajališče za živali
Slovenija, Gorenjska
Poleg rojstnih hiš in obeležij znamenitih Slovencev, so skupni imenovalec Poti kulturne dediščine Žirovnica tudi različni napajalniki. Ali je korito vkopano v zemljo ali pa je nad zemljo, skratka vsaka vasica ima vsaj enega, nekatere tudi več.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Pogled na Finžgarjev dom, s ceste.


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica pri Žirovnici

4. Breznica, Janšev rojstni kraj


6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača




                           Vir: Voden ogled Finžgarjeve domačije s Petro Kržan (Visit Žirovnica)
Doslovče, Janez Bogataj in Jože Faganel, Zbirka kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1970


četrtek, 13. april 2017

Smokuč in Rodine

Pot kulturne dediščine Žirovnica, poteka skoraj v ravni črti, ob vznožju Karavank. Od Čopove Žirovnice do Jalnovih Rodin, tu pa zavijemo na desno, do Prešernove Vrbe. Naprej od Rodin, nas cesta pripelje do Begunj na Gorenjskem. Če imamo dovolj hoje in ogledov in smo v Žirovnico prišli z vlakom, se odpravimo po poti do Lesc, kjer je železniška postaja.
Rodine so rojstni kraj slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Njegova rojstna hiša stoji tik ob obzidju nekoč farne cerkve sv. Klemena. Zaradi nje so se vaščani Smokuča in Rodin upirali gradnji nove cerkve v Breznici. Ker so se "puntali", se jih je prijelo ime Puntarji. 
Jalnova rojstna hiša je, predvsem zaradi zavzetosti pranečaka in družine, danes urejena kot spominski muzej in je pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V njej je ohranjeno pohištvo, oblačila in predmeti, ki jih je uporabljal pisatelj Janez Jalen. Na ogled so tudi njegove knjige in fotografsko gradivo. Na vsa vprašanja pa rade volje odgovori skrbnik Jalnove zapuščine, njegov pranečak.
Slovenija, Gorenjska
Napajalnik za živino, z visokim kamnitim koritom, so postavili leta 1932. obnovili pa leta 1995. Obe letnici sta na koritu. Pod litoželezno, ročno črpalko, sta dve leseni deski, na kateri so postavili škaf za vodo.
Slovenija, Gorenjska
Spominsko znamenje padlem borcu med drugo vojno, je narejeno iz prodnikov, kot kocka. Znamenje so postavili leta 1958.
Slovenija, Gorenjska
Kamnita plošča z grbom na transformatorski postaji v Smokuču. 
Slovenija, Gorenjska

pasma
"Napad" belih pritlikavih pudljev. Ni panike, to je najbolj miroljubna, zvedava in pametna pasma na svetu. 😍
Slovenija, Gorenjska
Freska na eni izmed hiš v Smokuču, predstavlja Višarsko Marijo. Pod njo letnica 1728
Slovenija, Gorenjska
Pritlična hiša s polkrožnim portalom iz tufa. Njeni začetki segajo v leto 1728
Slovenija, Gorenjska
Rodine in cerkev sv. Klemena, ki se v pisnih virih omenja že leta 1163.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Obzidje na Rodinah
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Mogočna, nadstropna hiša z mansardo je bila prvotno župnišče. Zgrajena je bila v 18. stoletju
cerkev sv. Klemena
Vaščani Smokuča in Rodin, so bili proti zidavi nove cerkve v Breznici, ker so bili zadovoljni s cerkvijo sv. Klemena, ki je že stala na Rodinah. Ker so se puntali, se jih je prijelo ime Puntarji. 😉
Slovenija, Gorenjska
Staro župnišče na Rodinah s polkrožnim kamnitim portalom, baročno fasado in fresko
cerkev sv. Klemena
Vhodna arkadna lopa
Slovenija, Gorenjska
Glavni vhod v cerkev sv. Klemena in baročni portal iz tufa
Slovenija, Gorenjska
Detajl vhodnega portala, okrašen z ornamenti
Pot kulturne dediščine Žirovnica, Slovenija
Polkrožno, kamnito stopnišče
Pot kulturne dediščine Žirovnica, Slovenija
Doprsni kip Janeza Jalna (Bobri, Ovčar Runo ...) v Aleji slavnih rojakov, pred osnovno šolo v Zabreznici. Kipar Bojan Kunaver.
Janez Jalen
Pisatelj in duhovnik Janez Jalen, je pokopan na Rodinah
Janez Jalen
Družinska grobnica družine Jalen, ob cerkvi sv. Klemena na Rodinah. Ob cerkvenem obzidju pa se nahaja pisateljeva rojstna hiša
Janez Jalen
Delovna miza pisatelja Janeza Jalna z njegovimi predmeti, tudi brezrokavnik je pisateljev. Janez Jalen se je rodil na Rodinah, 26. maja 1891, kot deseti otrok v družini. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cerkvi sv. Klemena. Nekoč je bila mežnarija, njegov oče pa mežnar.
Janez Jalen, rojstna hiša
Duhovniška oblačila Janeza Jalna, ki je bogoslovje dokončal v Ljubljani. Še prej pa se je šolal na Breznici, v Ljubljani in Kranju. Duhovniška pot ga je vodila po številnih slovenskih krajih, od Bohinja, Črnomlja, Stare Loke do Notranjih Goric na Ljubljanskem barju, kjer je padla zamisel o znamenitem romanu Bobri. Svojo pot je končal na Ljubnem, kjer je umrl 12. aprila 1966. 
Janez Jalen, rojstna hiša
Stari pisalni stroj, na katerem so nastajale številne zgodbe, povesti in romani Janeza Jalna, ki jih še danes radi beremo
Janez Jalen, rojstna hiša
Rokopis pisatelja Janeza Jalna
Janez Jalen, rojstna hiša
Jalnov pribor za kavo. Mlinček za kavo, šalica s pokrovom in vrč
Janez Jalen, rojstna hiša
Torbica pisatelja Janeza Jalna, ki jo je uporabljal za krajše rajže. Že od otroštva je imel zelo rad naravo in živali
Janez Jalen, rojstna hiša
Osrednji prostor Jalnove rojstne hiše
Janez Jalen, rojstna hiša
Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah, je danes urejena kot spominski muzej, za katerega lepo skrbi pisateljev pranečak
Janez Jalen, Slovenija, Gorenjska
Pogled na Jalnove Rodine, Stol in Karavanke. Lepo bi bilo, če bi namesto s plastiko ovitih bal sena, na travniku stale senene kopice, vsaj za vzorec 😏


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče in Fran Saleški Finžgar


8. Vrba, srečna, draga vas domača