Prikazane objave so razvrščene po datumu za poizvedbo Pot kulturne dediščine. Razvrsti po pomembnosti Pokaži vse objave
Prikazane objave so razvrščene po datumu za poizvedbo Pot kulturne dediščine. Razvrsti po pomembnosti Pokaži vse objave

sobota, 1. julij 2023

Pohod v modrem - Lanišče, dvorec Lisičje

Pohod v modrem v organizaciji Turističnega društva Škofljica je čudoviti "pohodek", dolg dobra dva kilometra, z rahlim vzponom, ki se začne v vasici Lanišče, mimo cvetočih travnikov, zaključi pa se na arkadnem dvorišču dvorca Lisičje, kjer nas pričaka grofica z zgodbami o zgodovini dvorca in njegovih številnih lastnikih pa z laneno potico seveda.

Ker smo naravnani trajnostno, se do zbirnega mesta pri kapelici, pripeljemo z avtobusom LPP številka 3G. Izstopimo na avtobusni postaji Škofljica-Javornik, prečkamo cesto in že smo pri kapelici iz leta 1908. Z vodnikom se odpravimo do srednjeveške gotske cerkve sv. Uršule, kjer si ogledamo ohranjene in restavrirane freske ter gotski prezbiterij.

Po ogledu cerkve se odpravimo do cvetočega polja lanu. Po ustnem izročilu naj bi vasica Lanišče svoje ime dobila prav po tej lepi in uporabni rastlini. Tu se je lan gojil vse do leta 1950. Pred nekaj leti so ponovno zasejali nekaj polj, a bolj kot prikaz kulturne dediščine pridobivanja lanu in njegove vsestranske uporabe tako v kulinariki kot v izdelavi tekstila. 

Vse to in še kaj več nam pokažejo člani Turističnega društva Škofljica na tradicionalni prireditvi Praznik trenja in predenja lanu, ki se odvija 31. avgusta na dvorcu Lisičje. Dvorec ali grad kot mu pravijo vaščani, je v osnovi iz prve polovice 16. stoletja. Prvotno je imel štiri krake. V pritličju ni bilo arkadnega hodnika in tudi kapelo so prizidali kasneje. Ob dvorcu je bil velik botanični vrt z različnimi rastlinami. Med njimi velja omeniti kar stosedem vrst tulipanov. Le kaj bi na to rekli Nizozemci 😊 Od vsega tega rastlinskega razkošja, sta ostali samo dve veličastni lipi pred dvorcem.

Tekom stoletij so se lastniki menjali. Od prvega lastnika Pankracija pl. Baričeviča do pradedka Lili Novy in lastnikov gradu Fužine v Ljubljani rodbine Khisl do zadnje Angležinje Mary Loyd. Do druge svetovne vojne je bil dvorec opremljen s pohištvom, starinami in bogato knjižnico. Po vojni je prešel v državno last. Vse, kar je bilo v njem, je postopoma izginilo neznano kam.

Leta 2006 je dvorec kupila Občina Škofljica in ga prenovila. Na arkadnem dvorišču prirejajo različne kulturne prireditve in predstavljajo kulturno dediščino kraja, kjer je glavna zvezda čudovita in vsestransko uporabna rastlina, lan.

Enkraten dopoldanski izlet v Osrednji Sloveniji. Lahko tudi popoldan, ampak lan cveti samo dopoldan, popoldan se cvetovi zaprejo. Nisem pa preverjala, verjamem vodniku na besedo. 

Osrednja Slovenija
Lan, nežni cvetovi v dopoldanskem času, popoldan se zaprejo. 💜

Osrednja Slovenija
Pohod v modrem se začne v Lanišču pri kapelici, ki so jo postavili 8. septembra 1908.

Osrednja Slovenija
Lanišče, znamenje

Osrednja Slovenija
Gotska srednjeveška cerkev sv. Uršule v Lanišču pri Škofljici. Kot sv. Uršula se cerkev omenja leta 1526. Pred tem je bila cerkev sv. Janeza Krstnika.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Zbledela freska na zunanji strani prezbiterija predstavlja sv. Krištofa in nad oknom Križanje. Freske so nastale sredi 15. stoletja. Sv. Krištof vedno gleda proti naselju. Ljudje so verjeli, da bodo na dan, ko vidijo podobo sv. Krištofa, obvarovani pred nasilno smrtjo.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Enoladijska cerkev z gotskim prezbiterijem. Prvotno je imela ladja raven lesen strop. V obdobju baroka so ga zamenjali z banjastim obokom.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska predstavlja legendo o sv. Uršuli, ko z enajst tisoč devicami odpluje h papežu v Rim. Ko so se vračale, so jih napadli Huni in ni se dobro končalo. 😢 V ozadju freske naj bi bilo Barje in Krim.  Pri obnovi laniške cerkvice leta 1966 so odkrili ozko srednjeveško okno. V tem obdobju so okna dobila tudi vitraje.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska s svetnicami v zgornjem delu. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveški globoki relief s prizorom trpečega Kristusa krasi ambon oziroma bralni pult. Za njim, na konzoli, stoji kip sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. V oltarno mizo je vdelan srednjeveški globoki relief, ki prikazuje Križanje. Miza je prekrita s prtom, na katerega so pridne roke izvezle cerkev sv. Uršule. Predvidevajo, da sta bila oba reliefa del nekega znamenja, ki so ga porušili. Reliefa so sprva vzidali na pročelje cerkve, kasneje pa so z njima okrasili oltarno mizo in ambon. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Rebrasti obok prezbiterija z dvema sklepnikoma.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska sv. Jurij in sv. Marjeta. Sv. Jurij je največkrat upodobljen v boju z zmajem. Na laniški freski je zaradi novega okna sv. Jurij skoraj povsem izginil. Vidimo ga le delno na belem konju, pred njim kleči sv. Marjeta, ki jo je rešil pred zmajem.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Kipi z nekdanjih baročnih oltarjev. Pri obnovi leta 1966 so oltarje odstranili in cerkvi vrnili srednjeveško podobo.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Sv. Ahac s spremstvom, freska na slavoločni steni je bila nekoč oltarna slika stranskega oltarja.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, Marijino oznanjenje. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, nadangel Gabriel.

Osrednja Slovenija
Lanišče pri Škofljici. Vasica na robu Ljubljanskega barja se prvič omenja že leta 1228. Staro vaško jedro s srednjeveško gotsko cerkvijo sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Polje posejano z lanom. Nežni modri cvetovi se popoldan zaprejo. Po ustnem izročilu je vasica svoje ime dobila po lanu, ki so ga tu sejali do leta 1950. V zadnjih letih polja lanu zopet cvetijo. Rastlina je uporabna v celoti. Lanena semena uporabljamo v prehrani, stebla pa za tkanje lanenega platna. Domačini so oživili običaje, povezane z lanom, ki jih z veseljem pokažejo obiskovalcem.

Osrednja Slovenija
Radoživa in prijazna pohodnica Tera, pasme nemški boksar. Polna energije, a v vročini paše poležavat ob polju cvetočega lanu. 

Osrednja Slovenija
Mak. Asociacija na knjigo Ženska v rdečem. Glede čudovite barve mislim. 😊

Osrednja Slovenija
Opuščeni kamnolom v Lanišču

Osrednja Slovenija
Kaj se skriva v tem malem gozdičku 😎 Dvorec Lisičje

Osrednja Slovenija
Grofica pred vhodom na arkadno dvorišče dvorca Lisičje, čaka na pohodnike 👩

Osrednja Slovenija
Ob dvorcu Lisičje je bil nekoč pravi botanični vrt s številnimi rastlinami, med njimi kar stosedem vrst tulipanov. Vse je popisal tudi Valvasor. Na žalost sta od vsega rastlinskega razkošja, ki si ga lahko samo predstavljamo, ostali le dve mogočni lipi, ki stojita pred dvorcem.

Osrednja Slovenija
Dvorec Lisičje je zgradil Pankracij pl. Baričevič, v prvi polovici 16. stoletja. Takrat je imel dvorec štiri trakte, trije stojijo še danes. Pritličje je bilo namenjeno delovnim prostorom in ni imelo arkadnega hodnika. Nadstropje je bilo namenjeno bivanje, prostori pa so bili tudi na podstrešju. Danes arkadno dvorišče uporabljajo za različne kulturne prireditve, predvsem pa za prikaz običajev, povezanih z lanom. Na tradicionalni prireditvi, Praznik trenja in predenja lanu, ki poteka 31. avgusta, lahko vse to vidimo v živo. Od trenja in predenja do uporabnosti lanu z bogato laneno kulinariko.

Osrednja Slovenija
Članice TD Škofljica so spekle laneno potico. Odlična je 😊 

Osrednja Slovenija
Zadnja lastnica dvorca Lisičje je Občina Škofljica. V več stoletjih so se zvrstili številni lastniki. Med njimi tudi družina Khisel, ki je zgradila grad Fužine in grad v starem mestnem jedru Kranja. Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v lasti Angležinje Mary Loyd. V tem času je bil dvorec polno opremljen, v njem je bilo veliko starin in bogata knjižnica ter opremljena kapela. Po vojni je prišla svoboda, dvorec pa v državne roke. V čigave roke so šle umetnine in oprema se še vedno ne ve 😎

Osrednja Slovenija
Kamniti portal grajske baročne kapele, ki je bila prizidana kasneje.

Osrednja Slovenija
Pogled z razgledne ploščadi pred dvorcem Lisičje. Nekoč je bil ob dvorcu ribnik in ogromen cvetlični vrt, pravi botanični vrt, ki se je lahko meril z marsikaterim evropskim vrtom.

Osrednja Slovenija
Leta 2006 je dvorec Lisičje kupila Občina Škofljica in ga v celoti obnovila. Mogoče pa se vrne tudi oprema in umetnine 😎

Osrednja Slovenija
Pohod v modrem, od vasice Lanišče do dvorca Lisičje. Lahka pohodna pot z rahlim vzponom, dolga dobra dva kilometra.

Osrednja Slovenija
Lanišče, Navadna nokota na travniku

Osrednja Slovenija
Lanišče, travnik v rumenem

Osrednja Slovenija
Lanišče, viadukt Reber, Mali Vrh

Osrednja Slovenija
Lanišče. Do Lanišča se lahko pripeljemo z avtobusom LPP številka 3 G, ki vozi iz Ljubljane do Grosuplja. Izstopimo na postajališču Škofljica-Javornik. Prečkamo cesto in pri kapelici zavijemo na pot in v objem čudovite narave. 😊

Osrednja Slovenija
Lanišče, Travniška kadulja

Osrednja Slovenija
Lanišče pri Škofljici. Vasica v naročju neokrnjene narave. Spoštuje in obuja stare običaje, predvsem tiste, ki so povezane z lanom.

Osrednja Slovenija
Lanišče. Kar precej toplarjev imajo, nekateri bolj ohranjeni, nekateri malo manj.

Osrednja Slovenija
Znamenje v Lanišču, ob poti do srednjeveške cerkve sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Lanišče. Se vidimo 31. avgusta na Prazniku trenja in predenja lanu s kulturnim programom in bogato laneno kulinariko. Na dvorcu Lisičje seveda 😊


Vir:
voden ogled
Nataša Kovačič, Cerkev sv. Uršule v Lanišču, 2013
zloženka, Lanišče, Občina Škofljica, 2020
zloženka, Dvorec Lisičje, Občina Škofljica, 2020

četrtek, 14. oktober 2021

Grosuplje, mesto kipov in druge zgodbe

Grosuplje je razmeroma mlado mesto. Naselje, blizu Ljubljane, je dobilo status mesta leta 2005. Danes je upravno središče istoimenske občine. Ob pridobitvi mestnega statusa, so začeli modrovati kakšen pečat naj dajo mestu. Odločili so se, da bo Grosuplje, mesto kipov. Priredili so kiparski simpozij, povabili kiparje in tekom let se je nabrala kar lepa zbirka kamnitih kipov v različnih velikostih, ki danes krasijo mesto.

Nekaj kulturne dediščine pa kraj vendarle ima. To smo spoznali na sprehodu po mestu, z domačinko in poznavalko številnih zgodb o svojem mestu in njihovih ljudeh, gospo Marijo Samec. Dve družini sta dodobra zaznamovali Grosuplje. Ena je družina Rus. Njihova hiša še vedno stoji na Adamičevi ulici 10. Danes je za nadstropje višja, na začetku 20. stoletja pa je bila v pritličju imenitna gostilna, ki je sprejemala le imenitne in petične goste. 

Pri Rusovih je delal Franc Košak. V Grosuplje se je preselil iz Gorenjske. Pri svojem delu je bil uspešen in, ko je stari Rus umrl, je do sinove polnoletnosti še naprej uspešno gospodaril in skrbel za družino, saj se je poročil z Rusovo vdovo. Istočasno je na drugi strani, danes Adamičeva 15, gradil svojo hišo in gospodarska poslopja. V hiši je bila gostilna. Dal je zemljišče za gradnjo železniške postaje in železnice. Leta 1910. je zgradil cesto in povezal svojo gostilno z železniško postajo. Tudi čudoviti lipov drevored je njegovo delo. V lasti je imel zbiralnico mleka, restavracijo na železniški postaji, večji del posestva Brinje pa verjetno še kaj. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru in župan Grosuplja, od leta 1869. pa vse do svoje smrti, leta 1914. 

Ko je Rusov sin postal polnoleten, so razdelili Rusovo in Košakovo premoženje in denar. Prišlo je do zamere in nezadovoljstva, tako da sta gospodarja ostala sprta vse do Košakove smrti. Otroci se niso kaj dosti zmenili za kreg med družinama. Rusov fant in dekle, ki je bila bližnja sorodnica Košaka sta se zaljubila in poročila. Tako je tudi Grosuplje dobilo Romea in Julijo. Na srečo sta živela bolj srečno kot Shakespearov parček. Košak je dal zanju postaviti čudovito vilo ob lipovem drevoredu. Nihče iz njegove družine ne bo živel pod Rusovo streho, a ne 😊

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. V pritličju Košakove hiše, danes upravni prostori knjižnice, je čudovita kmečka soba, ki so jo uredili leta 1923. v prostorih nekdanje gostilne. V njej je kmečka peč, rustikalno pohištvo, leseni opaž na stenah in stropu. Pravi biser Grosuplja. Danes v njej prirejajo poroke.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Košakova hiša in knjižnica. Nadstropna hiša ima na portalu letnico 1888. Ob njej so bila številna gospodarska poslopja, v njej pa gostilna. Danes so v njej upravni prostori knjižnice, galerija, poročna soba. Za hišo so zgradili modernistično poslopje v katerem je knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Adamičeva 15. Kovinska ograja iz litega železa, na notranjem stopnišču Košakove hiše, je bila izdelana v železarni Dvor pri Žužemberku

Slovenija, Dolenjska
Leta 1973. je dobila knjižnica Grosuplje svoje prostore v Košakovi meščanski hiši, na Adamičevi 15.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Kolodvorska ulica. Čudovita vila, obnovljena v svojem starem stilu. Meni najlepša. Pravijo ji Koščakova vila. Zgradil jo je podjetnik in gostilničar Košak, po domače Koščak, za bližnjo sorodnico. Ker se je poročila s fantom iz rivalske družine Rus in ni želel, da biva v hiši Rusovih. Družini sta si bili v večnem sporu. Lahko rečemo, da so tudi v Grosuplju imeli Romea in Julijo 😉

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Lipov drevored je leta 1910. dal posaditi Franc Košak. Uredil je tudi cesto, ki je povezovala železniško postajo z njegovo hišo in gostilno. Ta povezava je še danes, samo da je v hiši z modernističnim prizidkom, danes knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. V hiši, na Kolodvorski ulici je bila prva pekarna in lahko bi rekli tudi zametek današnjega podjetja, Pekarna Grosuplje.

Slovenija, Dolenjska
Rusova hiša v Grosuplju, na Adamičevi ulici 10. Prvotno je bila za eno nadstropje nižja. V njej je delovala gostilna v kateri je lastnik Janez Rus sprejemal le bogate goste. Rusovi so bili premožni. Imeli so veliko kmetijo, mlin in žago. 

Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal Rusove hiše.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Adamičeva ulica. Rusova vila

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Rimski nagrobnik iz časa med 50. in 100. letom po našem štetju. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Velika mozaična freska je delo slikarja in patra Marka Rupnika iz leta 2002.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Malce nenavaden, modernistični križev pot. Vse postaje so v enem kosu izdelane iz orehovega lesa. Ustvaril ga je domači kipar, Jože Trontelj.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Tudi v modernistično cerkev paše nekaj baročnega. Marija z Jezuščkom.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Leseno razpelo s Križanim pred cerkvijo stoji od leta 1988. Izdelal ga je slovenski kipar Stane Jarm (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, cerkev sv. Mihaela. Pod staro lipo, med staro in novo cerkvijo so uredili spomenike pomembne grosupeljske družine Košak oziroma Koščak. V njihovi hiši je danes knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Poslikava stropa obrobljena s štukaturo je iz 20. stoletja. Upodobljena je Sveta Trojica. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Baročni kipi, ki so nekoč krasili stranski oltar posvečen Materi božji. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Slika v prezbiteriju, je bila pred drugo obnovo oltarna slika velikega oltarja. Sv. Mihael se bori s hudičem

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. S štukaturo obrobljena poslikava je iz 20. stoletja. Predstavlja sv. Mihaela, ki se bori s hudičem. Na desni strani kleči sv. Rok s svojim zvestim kužkom, na levi je evangelist sv. Marko z levom.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Leta 1960. so po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča cerkev drugič prenovili. Za to priložnost je slikar Stane Kregar prispeval vitraje za okna.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Mihaela

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Sv. Ana z malo Marijo. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara in nova cerkev sv. Mihaela in ploščad kjer je bilo nekdaj pokopališče. Novo cerkev so zgradili sredi leta 1972. po načrtih arhitekta Janeza Fursta. Stara cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1662. Sprva gotsko cerkev, so leta 1896. prezidali in barokizirali. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Tu je bila nekoč kamnita hiša z lesenim napuščem. V njej je bila kovačija. Hišo so podrli in zgrajena je nova, drugačna. Ime je ostalo, v hiši pa se dogaja čisto nekaj drugega 🍕

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, tržnica 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Halštatski vodnjak na tržnici so postavili leta 2002. Krasijo ga štiri konjske glave, ki so krasile tudi halštatsko svastiko, ki so jo našli na Magdalenski gori. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, pri tržnici. Toplar 💚

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Lesena brv speljana čez potok Grosupeljščica. Ob potoku je lepo urejena pešpot.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Graščina oziroma dvorec Brinje in mlin, ki je stal ob potoku Grosupeljščica. V nadstropju je bilo stanovanje. Strugo potoka so prestavili in danes je ob mlinu travnik.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Simpatičen vhod v mlin. Mlinar in mlinarica se nista smela preveč zrediti. Vhod je precej ozek. 😎

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Stari pripomočki za delo v mlinu.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Graščino na Brinju so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Do danes je bila večkrat predelana in prezidana.

Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Simpatičen paviljon ob lipovem drevoredu služi kot salon za hišne ljubljenčke.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, mesto kipov. Ob vhodu ali pa izhodu, odvisno kako se lotiš sprehoda, stoji kamnit kip Rojstvo iz leta 2004, ko je mesto Grosuplje, ob gradu Boštanj, pripravilo prvi kiparski simpozij.  Avtor je slovenski kipar Jiri Kočica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Krožišče s črnim konjem 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, mesto kipov. Kiparka Lučka Koščak je ustvarila tri monumentalne doprsne kipe iz cementa (eden je na desni in je izpadel iz kadra). Stojijo pri vstopu v mesto in nas lepo pozdravljajo 😊


Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim



Vir: voden ogled mesta
kamra.si
župnija Grosuplje
Register NKD