Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Petrovče so naselje na Štajerskem, ki leži med Žalcem in Celjem. V središču naselja stoji ena od mlajših bazilik na Slovenskem, bazilika Marijinega obiskanja. Nekdaj romarsko cerkev, je v baziliko povišal papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984. Na mestu današnje bazilike je konec 14. stoletja stala cerkev, približno enakih dimenzij, ki so jo dali postaviti Celjski grofje.

Današnja baročna bazilika je prava mala umetnostna galerija, vredna obiska. Ima eno ladjo, na vsaki strani po štiri kapele, s šestimi stranskimi oltarji. V dveh kapelah ni oltarjev, v eni od njih pa stoji krasen lesen, poslikan, renesančni oltar iz leta 1605. in je najstarejši tovrstni oltar na Slovenskem.

Prezbiterij krasi veliki zlati oltar, neznanega mojstra oziroma umetnika, izdelan konec 18. stoletja. V središču je Marija s krono, v eni roki drži žezlo, v drugi pa dete. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Banjasti obok prezbiterija je konec 18. stoletja, s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski baročni slikar iz Rogatca, Anton Jožef Lerchinger (1720-1787).

Cerkveno ladjo in kapele je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834-1918). V pastelnih barvah je upodobil Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. Slike so različnih oblik, obdane z okvirji in štukaturami ter rastlinskimi motivi. Na vseh slikah, v tem obsežnem delu, prevladujejo prizori veselih dogodkov. Tudi Križev pot je delo istega slikarja, nastal je leta 1870.

Velika znamenitost kraja so tudi Petrovški križi. Skupina treh kipov svetnikov z angeli, je nastala med leti 1760. do 1770. izpod rok kiparja Vida Koenigerja, ki je s kipi okrasil tudi bližnji dvorec Novo Celje. Petrovški križi so trenutno v restavriranju.

Baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah od leta 1965. upravljajo dominikanci.

Detajl glavnega oltarja. Kip Marije z detetom obkrožajo angeli. Oltar je bil izdelan konec 18. stoletja

Petrovški križi je skupina treh kamnitih kipov v naravni velikosti, ki jih je ustvaril graški kipar Vid Koeniger, med leti 1760. do 1770. Petrovški križi so prvotno stali na začetku vasi. Po drugi svetovni vojni so jih prestavili h cerkvi. Predstavljajo sv. Vincencija Ferrerija, sv. Janeza in sv. Pavla. Kipi so trenutno v restavriranju.

Glavni vhod v baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah

Zlati baročni veliki oltar v prezbiteriju. V središču je kip Marije s krono, žezlom in Jezuščkom. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Čudoviti oltar je nastal konec 18. stoletja. 

Banjasto obokan strop prezbiterija je razdeljen na tri dele in poslikan s prizori iz Marijinega življenja. Konec 18. stoletja ga je poslikal slovenski baročni slikar, Jožef Anton Lerchinger

Nekoč romarska cerkev, od leta 1984. pa bazilika Marijinega obiskanja ima eno ladjo, ob straneh pa na vsaki strani po štiri kapele s šestimi stranskimi oltarji. 

Tri stranske kapele z oltarji in cerkvene klopi. Skoraj vsa oprema cerkve je baročna iz 17. in 18. stoletja

Ladjo in kapele bazilike Marijinega obiskanja v Petrovčah, je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (Humin 1834-1918).

Baročni stranski oltar sv. Jožefa je nastal v 19. stoletju. Ob njem sta kipa sv. Simona in sv. Filipa

Freske Jakoba Brolla prikazujejo Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. 

Kor z orgelsko omaro v kateri so stale orgle iz leta 1796. italijanskega mojstra Gaetana Callide. 

Biser, nastal leta 1605. Plainerjev leseni oltar. V središču oltarja je lesen, renesančni kip sv. Janeza Nepomuka. Na stranskih krilih so naslikani prizori iz Marijinega življenja. Vrh oltarja zaključuje sv. Trojica. Ta del je nastal sredi 18. stoletja. 

Jakob Brollo je naslikal prizore v pastelnih barvah, slike so v okvirjih različnih oblik, ki jih obdajajo rastlinski motivi in štukature.

V spomin na grozote v prvi svetovni vojni

Detajl Plainerjevega oltarja iz leta 1605. Poklon svetih Treh kraljev

Stranski baročni oltar s sliko sv. Janeza in sv. Pavla. Ob strani sta kipa sv. Neže in sv. Polone

Jakob Brollo je slikal po predlogah in samostojno. Freske v baziliki Marijinega obiskanja  prikazujejo večinoma vesele dogodke.

Slika Jakoba Brolla iz leta 1875. na kateri je upodobil tudi petrovško romarsko cerkev

Križev pot, Jakob Brollo, 1870.

Stranski baročni oltar s sliko na kateri je slikar Jožef Gotzel leta 1803. upodobil sv. Florjana in sv. Martina. 

Furlanski slikar Jakob Brollo je slikal evangelijske motive, zelo močan je bil v figuraliki.

Oltar sv. Križa

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Ob njem sta kipa sv. Andreja in sv. Matije

Jakob Brollo, Poklon Svetih treh kraljev

Kot piše na spominski plošči, je leta 1984. papež Janez Pavel II, cerkev Marijinega obiskanja povišal v baziliko.

Detajl nagrobne plošče z viteškim oklepom

Nagrobna plošča barona Franca Miglia, ki je umrl leta 1752. in je pokopan pod prezbiterijem bazilike v Petrovčah. 

Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je dobila baročno podobo v drugi polovici 18. stoletja. Pred njo je na tem mestu stala cerkev, ki so jo dali zgraditi Celjski grofje.

Župnišče in mežnarija

Nadstropna hiša z dvokapno streho in mansardo. Najverjetneje iz začetka 20.stoletja. V pritličju ima poslovni prostor z lesenimi vratnimi in izložbenimi okvirji ter železno zaščito. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Vir: voden ogled
zupnija-petrovce.rks.si

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji

Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah

Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 

Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 

Poslikan in zvezdasto obokan strop

Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.

Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 

V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.

Detajl stranskega oltarja sv. Križa

Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.

Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita

Križev pot

Križani, leseno razpelo

Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.

Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 

Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 

Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊

Portal konjiškega župnišča. 

Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 

Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.

Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.

Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.

Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija