Prikaz objav z oznako samostan. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako samostan. Pokaži vse objave

torek, 19. april 2016

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.
Slovenija
V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela
Slovenija
Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara
Slovenija
Tretja etaža s knjižnimi policami
Slovenija
V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 
Slovenija
Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu
Slovenija
Razpelo
Slovenija
Tlakovanje v frančiškanski knjižnici
Slovenija
Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.
Slovenija
Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 
Slovenija
"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.
Slovenija
Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu
Slovenija
Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.
Slovenija
Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali
Slovenija
Kotiček za sprostitev
Slovenija
Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.
Slovenija

Slovenija
Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana
Slovenija
... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica

torek, 5. april 2016

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Studenice se nahajajo ob vznožju Boča, v dolini reke Dravinje in spadajo v občino Poljčane. Od tu se na Boč vzpne marsikateri pohodnik. Še prej pa si velja ogledati staro vaško jedro, ki je nastalo ob dominikanskem samostanu. Skozi teče idilični Topli potok, ki se napaja iz treh kraških virov, nad samostanom. Ob njem pa so nanizane stare in nove hiše. Večina starih lepotic, na žalost, bolj propada kot ne. Upam, da se bo našel način, beri denar, da bodo nekoč spet zasijale v vsem sijaju. Pa ne velja samo za Studenice. Po celi Sloveniji imamo take bisere.
Foto zgodba: Studenice, staro vaško jedro

Slovenija
Čudovit gotski portal v samostanu Studenice
Slovenija
Gotski vhod v farno cerkev sv. Treh Kraljev, krasita dva visoka kleka.
Slovenija
Detajl vhodnih vrat v farno cerkev, stara ključavnica in trkalo. 
Slovenija
Nagrobna plošča priorice dominikanskega samostana, Magdalene Rechtaler, iz leta 1587. Plošča je vzidana na pročelje samostanske cerkve.
Slovenija
Poslopje samostana dominikank, z arkadnimi hodniki. Trenutno v obnovi
Slovenija
Ribnik, na dvorišču samostana
Slovenija
Živa studeniška voda, pred samostanom. Tabla opozarja in priporoča prekuhavanje vode.

Slovenija
Ostanki nekdanje apnenice, pred samostanom
Slovenija
Sofija Rogaška je, v 13. stoletju, v Studenicah, ustanovila samostan s cerkvijo. 
Slovenija
Park pred samostanskim kompleksom
Slovenija
Skozi stoletja je kompleks dominikanskega samostana, doživljal različne obnove, prenove, dozidave. Danes tu najdemo vse od romanskega sloga pa do baroka in gotike. Kako lepo bi bilo, če bi vse to obnovili
Slovenija
Pot ob samostanskem obzidju. Na levo pridemo do razvalin Starega gradu
Slovenija
Razvaline gradu nad samostanom. Grad naj bi postavile dominikanke, v 15. stoletju, kot zatočišče pred Turki. V dominikanski samostan Studenice so prihajala dekleta iz bogatih družin, zato je bil red precej premožen
Slovenija
V središču starega vaškega jedra, stoji na visokem stebru kip Matere Božje.
Slovenija
Vodnjak z ročno črpalko
Slovenija
Vaška idila. Skozi Studenice teče Topli potok. Topli potok tvorijo trije kraški izviri, nad samostanom 
Slovenija
Pred mostom, čez reko Dravinjo, stojita dva baročna kipa. Eden predstavlja sv. Janeza Nepomuka ...
Slovenija
... drugi pa sv. Frančiška Ksaverija. Kipa naj bi bila v naravni velikosti. Predvidevajo, da sta bila postavljena ob 500-letnici dominikanskega samostana, leta 1739. Bila sta na začetku drevoreda, ob poti do samostana, vendar ga danes ni več.
Slovenija
Baročno znamenje, s tremi stranicami in poslikanimi nišami, iz 18. stoletja
Slovenija
Podružnična cerkev sv. Lucije, v Studenicah z zvonikom s čebulno streho. Posvečena je bila koncem 17. stoletja
Slovenija
Enonadstropna hiša, z balkonom v nadstropju, nosi letnico 1843. in inicialke JNS. Nekoč sta bili v njej trgovina in gostilna.
Slovenija
Zapuščena osnovna šola iz začetka 20. stoletja
Slovenija
Nad polkrožnim vhodnim portalom, je letnica 1902.
Slovenija
Topli potok in dominikanski samostan Studenice, v ozadju
Slovenija
Hiša, Studenice 25, ima bogato okrašeno pritličje. Nad glavnim vhodom je viden del letnice 18.., ostalo je zabrisano.
Slovenija
Pritlično, podolgovato, gospodarsko poslopje, nekoč bogate domačije, zgrajeno okoli leta 1818.
Slovenija
Baročno okrašeno župnišče, je del samostanskega kompleksa. Zgrajeno je bilo v drugi polovici 18. stoletja.

Povezan izlet:




Vir: Register nepremične kulturne dediščine
studenice.si