Nova vas nad Dragonjo, vas kjer ima česen svoj praznik

Česen, ta zdravju zelo prijazna rastlina, ima tudi svoj praznik. Res, da si ga deli z vinom, ki ima precej več praznovanj po celi Sloveniji, a česen je zadovoljen tudi z enim. V slikoviti vasici Nova vas nad Dragonjo vsako leto v juliju priredijo Praznik vina in česna. Vaščani na svojih dvoriščih postavijo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Na stojnicah ponudijo tudi različne jedi, ki jih pripravijo gospodinje in gospodinjci. Seveda tudi zabave ne manjka.

Ponosni vaščani nam razkažejo tudi svojo vasico s kamnitimi hišami in ozkimi gasami. V eni od njih so uredili etnološko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v starih časih. Poimenovali so jo Kapeločina hiša, po zadnji prebivalki, ki je v njej živela. V središču vasi stoji obzidana cerkev Rožnovenske Matere Božje, ki so jo postavili leta 1763. Prostostoječi zvonik so zgradili precej pozneje, leta 1896. Kapelo v obzidju pa 1910. Pravijo, da so zvonik zgradili z denarjem od prodaje česna, a vodnik pravi, da ima zgodba še dodatek. Velik delež denarja bi po dogovoru morala primakniti tudi tedanja občina Piran. Zvonik so zgradili, občinskega denarja pa od nikoder. Tako se je najbogatejši vaščan odločil in sam poplačal delavce za opravljeno delo, vaščani pa so mu plačevali po obrokih, vsako leto, ko so prodali česen. 😎

Večino opreme in kipcev, ki jih danes vidimo v cerkvi, so domačini in posamezniki kupili sami, marsikatero delo pa so opravili domači vaški mojstri.

Kamnita hiša s spahnjenco, na levi strani, je preurejena v etnološki muzej. Po zadnji prebivalki so jo poimenovali Kapeločina hiša. 

Komoda s stekleno vitrino

Kotiček s posodo v Kapeločini kuhinji

Krajevna skupnost Nova vas nad Dragonjo. V času praznika lahko ograjo uporabijo kot stojalo za česen. 😊

Dnevi vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo. Stojnica gostilne Na Burji.

Številne kite česna so za nekaj časa krasile dvorišča hiš v Novi vasi nad Dragonjo, potem pa so za vedno zapustile svoj dom in odšle s kupci 😎

Karjola

Nova vas nad Dragonjo, kamnite hiše in ozke gase. 

Nova vas nad Dragonjo

Cerkev Rožnovenske Matere Božje z zvonikom in kapelico v obzidju, ki so jo zgradili leta 1910. V njej je Marijin kipec. 

Veliki baročni oltar z oblečenim kipom Marije in Jezusa. Ob oltarju stojita kipa sv. Jožefa in sv. Matija

Enoladijska cerkev Rožnovenske Matere Božje je bila zgrajena leta 1763. Tlakovanje je še prvotno.

Lesena in poslikana korna ograja

Rožnovenska Mati Božja zavetnica cerkve v Novi vasi.

Srce Jezusovo

Sv. Rok in kuža. Legenda pravi, da se je sv. Rok okužil s kugo, medtem ko je pred njo reševal druge. Zatekel se je v kočo ob gradu kjer ga je našel grajski kuža in mu nosil hrano. Nekoč se je graščak odpravil za kužkom, našel sv. Roka. Odnesel ga je v grad kjer se je pozdravil. 

Kropilnik, star kot cerkev, 250+ let 

Na nekdanjem pokopališču ob cerkvi stoji kamnito znamenje z letnico 1898. ko so pokopališče prestavili na drugo stran cerkve.

Preden so zgradili zvonik je imela cerkev zvonik na preslico. Kamniti ostanek danes leži na travi, mogoče je to začetek lapidarija. 😎

Pogled na sosednjo vas. Padna v Šavrinskem gričevju

Foto zgodbe o Novi vasi:

Praznik v Novi vasi

Kapeločina hiša, vaški muzej

Vir:

Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi 1763-2013, 250 let, Aljoša Pucer, 2013

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Zračnik v kamnitem okvirju 

Spominska plošča

Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜

Vhod v osrednjo dvorano

Tudi gostilna mora bit 😎

Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje

Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 

Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju

Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili

Preklada z lesenimi vijaki 😎

Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.

Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj

Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎

Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.

Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje

V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.

Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje

Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).

Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)

Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca

Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.

Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni

Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.

Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.

Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)

Kamnito stopnišče vodi v klet

Obokan strop v kleti

Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu

V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.

Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča

Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču

Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave

Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.

Detajl poslikane stene

Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.

Leseni ganki in ladijski pod

Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase

Leseno stopnišče

Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije

Poezija v lesu

Lesena veriga

Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 

Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor

Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona

Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija

Vir: voden ogled

brošura Ustvarjalni center Švicarija