Cat caffe, Prule, Botanični vrt ...

V starem mestnem jedru Ljubljane, ob idiličnem nabrežju Ljubljanice, na Prulah, je konec 18. stoletja, stala vojašnica. Enonadstropna, devetosna hiša, na Hrenovi ulici 19. Stoji še danes. V njej so pred časom uredili simpatično kavarnico za vse ljubitelje mačk in jo poimenovali Cat caffe. Imajo dobre mačke in dobro kavo. 😊
Po mačji kavi pa foto sprehod po nekdanjem ljubljanskem predmestju Žabjak z zanimivimi in lepo obnovljenimi hišami. Od tu je le streljaj do Botaničnega vrta. In, ker je letos Lutrovo leto in dnevi knjige, sem obiskala še Primoža Trubarja in Vuka Stefanovića Karađića. Pa ne danes, par dni nazaj. Danes v Ljubljani dežuje in vrnila se je zima 😏

Čepim pod stolom in razmišljam v katero naročje naj skočim 😊

Nina je mačja lepotica, pasme Maine Coon. Kot ves mačji rod, tudi ona rada počiva

Že ime kavarnice nam pove kdo je glavni v Cat caffe. Je čas sieste in je čas za "čohanje". Kdaj je čas za kaj se odločajo muce 😊

Rožna ulica je nekoč povezovala nabrežje Ljubljanice s potjo na Ljubljanski grad. Danes jo preseka Karlovška cesta. V zgornjem delu Rožne ulice je France Prešeren pisal svojo veliko pesnitev, Sonetni venec.

Žabjak, eden najstarejših predelov Ljubljane. Ime nam pove, kaj je bilo na tem območju. Močvirje

Kamniti portal hiše na Žabjaku.

Razkošna bifora na bolj ali manj razpadajoči hiši na Hrenovi ulici

Hrenova ulica v starem mestnem jedru. Z obeh strani niz nadstropnih hiš. Večina je obnovljenih, vsaj pročelja so 😎

Lepo obnovljena pritlična hiša s frčadama in secesijskim okrasjem

Kamniti portal z železno mrežo nad vrati, ki malo spominja na zapor. Ni daleč od resnice, kajti v hiši so bile prisilne delavnice, od druge polovice 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vanje so oblasti zapirale potepuhe, berače in podobne prestopnike, z namenom, da jih navadijo na delo in red. (Prisilna delavnica v Ljubljani)

Vinska klet

V drugi polovici 20. stoletja so bile trgovine z lesenimi izložbami kar pogoste

Japonska češnja

Gobe na dvestoletni ljubljanski lipi

Navadni ambrovec (liquidambar styraciflua) - S Amerika. Drevo z nenavadnimi vejami

Čas narcis

Jeglič

Raca mlakarica, parček 😍

Neptunov vodnjak na dvorišču SAZU

Spominska plošča z medaljonoma Ivana Hribarja, nekdanjega župana Ljubljane in prvega predsednika Slovenskega lovskega društva in Ivana Lovrenčiča. Plošča je na pročelju vile, na Zupančičevi ulici

Precej nova pridobitev Ljubljane je kip srbskega jezikoslovca, reformatorja, etnologa, Vuka Stefanovića Karađića. Kip je darilo mesta Beograd in stoji ob srbski pravoslavni cerkvi, nasproti Narodne galerije

Primož Trubar v cvetju 😎 Spomenik stoji na robu mestnega parka Tivoli že od leta 1910. Kip Primoža Trubarja je delo slovenskega kiparja Franca Bernekerja.


Ljubljanska foto zgodba:

Od Plečnikovih zapornic do Waldorfske šole
 

Grad Sevnica in grajski park

Grad in Lutrovska klet sta prav gotovo največji znamenitosti Sevnice, če ne kar celotnega Posavja. Do gradu vodi več slikovitih poti. Nobena ni prav naporna saj grajski grič ni pretirano visok.
Od začetka 14. stoletja pa do danes je sevniški grad doživljal velike gradbene spremembe. Takšno podobo kot jo lahko vidimo danes, je dobil v 18. stoletju. Takrat je nastal tudi grajski park in terase, na katerih danes raste petsto vinskih trt modre frankinje. Družbo jim dela tudi hči stare trte z mariborskega Lenta. Poleg kipov in vodnjakov je v grajskem parku množica mogočnih dreves in prav vsako je opremljeno z informativno tablico. Med drevesi so tudi energetske točke.
Tik pod gradom stoji Lutrovska klet. Prvotno je bila katoliška cerkev, potem so jo uporabljali protestanti, med njimi tudi znameniti prevajalec Biblije, Jurij Dalmatin. Menda je v Lutrovski kleti tudi grobnica plemiča Inocenca Moškona in njegove žene, ki sta leta 1595. kupila sevniški grad.
Ob grajskem obzidju je tudi Čebelarski dom.
Lep sprehod s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z reko Savo in odlična kava v grajski kavarni.  Notranjost pa naslednjič. 😊

Grad Sevnica se je "rodil" v prvi polovici 14. stoletja. Podoba gradu kot jo lahko občudujemo danes pa je nastala v 19. stoletju.

Pogled z gradu na okoliške gričke. 

Tik pod gradom, na grajskem griču, stoji tudi mogočna, renesančna Lutrovska klet. Obdana je z obzidjem, ima tudi manjši obrambni stolp. Sprva je bila to katoliška cerkev. V dobi reformacije so jo uporabljali protestanti. V njej je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Kasneje je bila spremenjena v klet.

Kamniti polkrožni portal. Vhod na dvorišče Lutrovske kleti. Lutrovska klet je nekoč stala izven grajskega obzidja.

Lutrovska klet je že od samega začetka nadstropna zgradba z dvokapno streho na čop. Zgradili so jo v 16. stoletju.

Vhodni portal in s kamni tlakovana pot do Lutrovske kleti

Stražni stolp Lutrovske kleti z zanimivo streho

Sevniški grad je bil sprva v lasti salzburške nadškofije. Leta 1595. ga je kupil Inocenc Moškon. Med kasnejšimi lastniki gradu se pojavijo tudi Auerspergi.  

Čebelarski dom na grajskem griču

Pogled na Sevnico in reko Savo

Grajsko pobočje s terasami z vinogradom. V njem raste petsto trt modre frankinje. Tu domuje tudi hčerka mariborske stare trte z Lenta.

Kamnita skulptura v grajskem parku

Od 18. stoletja naprej, vrtnarija in dom vrtnarja

Vhod v vrtnarijo in kamnite stopnice. Fasado krasijo secesijski elementi

Manjši paviljon ob robu grajskega parka s čudovitim razgledom na Sevnico in reko Savo

Stolp ob vznožju grajskega hriba je del gasilskega doma. Ob njem je Kulturna dvorana v kateri se odvijajo različne kulturne prireditve. Tu se začne staro mestno jedro Sevnice. Je nekakšna meja med starim in novim delom mesta.

Pogled z gradu na bližnji hrib s cerkvico

Kip Marije z Detetom

Sevniški grad ima štiri trakte, štiri obrambne stolpe, na sredini pa je arkadno dvorišče z vodnjakom.

Okoli sevniškega gradu je posajenih kar nekaj dreves, ki so zrasla v prave orjake. Vsako drevo je opremljeno z info tablico. Meni je najbolj všeč to poševno drevo. Ko pomisliš, da ga je verjetno kakšna vremenska ujma postavila poševno, potem pa prebereš, da to drevo normalno raste poševno. Imenuje se kalifornijska Kalocedra (Calocedrus decurrens). Njen les uporabljajo za izdelavo svinčnikov.

Kamnita reliefna plošča v vhodni veži gradu

Lesena vrata krasi okovje v obliki razvejanega drevesa

Arkadno notranje dvorišče in arkadni hodnik v dveh nadstropjih. 

Kamniti vodnjak

Grajska kašča je varovana s helebardo 😊

Arkadno dvorišče z velikim vodnjakom

Graščakova hči - grajska kavarna

Viteški oklep

Renesančni litoželezni kaminski relief v veži gradu

Nad glavnim portalom, relief z levoma, ki držita grba Inocenca Moškona in njegove žene Ane. Nad grboma je napis v gotici, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse. Plemiška družina Moškon je bila lastnica sevniškega gradu slabih sto let.

Med mogočnimi drevesi, v grajskem parku, so tudi energijske točke. 

Grajski park, fontana z žabo, kamniti vazi s cvetjem

Danes je sevniški grad namenjen kulturi. V njem so različne muzejske zbirke, razstave, lutkovno gledališče, vinoteka, kašča in čokoladnica, poročna dvorana, kapela, kavarna ...


Povezano:

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Slovenski gradovi:

Grad Podsreda

Vir: Sevniški grad in Lutrovska klet, Ivan Komelj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1969.