Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.

Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.

Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.

Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.

Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.

Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema

Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi

Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 

Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 

Pogled skozi gotski prehod

Plemiška loža

Kor z orglami

Vitraj

Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko

Baročna prižnica

Gotska spovednica

Nagrobna plošča s tremi Rimljani

Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.

Zazidano gotsko okno  

Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.

Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 

Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992
 

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev  Marijinega Vnebovzetja stoji v starem vaškem jedru Kranjske Gore, na Borovški ulici. Vas se je nekoč imenovala Borovška vas. Cerkev kot jo vidimo danes so gradili od leta 1510. do 1520. Od prejšnje cerkve je ostal le romanski zvonik. Arhitekt cerkve je bil Bartholomaus Viertaler, njegove zamisli pa je udejanjil gradbenik Jernej Firtaler iz Beljaka.
Tloris cerkve je v obliki križa. Ima eno ladjo, prezbiterij z glavnim gotskim oltarjem Marijinega Vnebovzetja in na les naslikanih apostolov, delo kranjskega slikarja Leopolda Layeja ter dve stranski kapeli. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica. Kor z orglami je podprt s stebri iz peraškega tufa.
Prezbiterij in kapeli je poslikal slikar in freskant, Matija Bradaška (16. februar 1852. Lučine na Gorenjskem - 25. december 1915. Kranj), leta 1904. Njegovo delo sta tudi oltarni sliki v stranskih oltarjih. Krona vsega pa je čudovit zvezdasto obokan strop s cvetličnimi motivi, ki krasi prezbiterij in ladjo. Nastal je okoli leta 1520.

Rebrasti obok prezbiterija krasijo cvetlični motivi in sklepniki

Rebrasti obok cerkvene ladje s cvetličnimi motivi in poslikana polkrožna slavoločna stena.

Gotski, glavni oltar je iz leta 1858. Predstavlja Marijino vnebovzetje. Pod njo so na lesu naslikani apostoli, ki stojijo ob praznem Marijinem grobu. Poslikava je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Pogled iz cerkvene ladje na prezbiterij in glavni oltar ter z vitraji okrašena okna. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica

Lesena kipa na steni prezbiterija predstavljata sv. Joahima in sv. Ano. 

Orgle in kor, ki ga podpirajo stebri narejeni iz peraškega tufa

Leseno razpelo in Križani

Strop stranske kapele krasi freska sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Leta 1904. jo je naslikal freskant in slikar Matija Bradaška (1852. Lučine - 1915. Kranj)

Slika sv. Jožefa z Jezuščkom, v stranski kapeli, je delo slikarja Matije Bradaške iz leta 1903. Ob oltarju sta lesena kipa sv. Nikolaja in sv. Florjana

Tabernakelj in svečnik

Baročna prižnica okrašena z rastlinskimi ornamenti

Krstni kamen pokrit z gotskim nastavkom

Stranska kapela z Bradaškovo sliko Srca Jezusovega. Ob oltarju stojita lesena kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Marjete

Freska na stropu druge stranske kapele, Jezus z gorečim srcem na prsih, pod njim je veduta Kranjske Gore. Tudi to je naslikal Matija Bradaška.

Tabernakelj in svečniki

Križev pot je delo slikarja Mateja Goričnika (1790. Poljčane - 1862. Radovljica)

Kip sedečega sv. Nikolaja iz okoli leta 1500

Gotski kip stoječe Matere božje z otrokom. Kip datira v drugo polovico 15. stoletja

Pod korom stoji oltar s kipom Lurške Marije

Pred cerkvijo so na visokih marmornih podstavkih doprsni kipi treh pomembnih mož iz Zgornjesavske doline: Josip Lavtižar, duhovnik, glasbenik, skladatelj, pisatelj povesti in potopisov (12. december 1851. Kranjska Gora - 20. november 1943. Rateče), Simon Robič, duhovnik, naravoslovec, planinec, jamar (11. februar 1824. Kranjska Gora - 7. marec 1897. Šenturška Gora), Lovrenc Lavtižar, duhovnik, misijonar (11. december 1820. Srednji vrh nad Kranjsko Goro - 3. december 1858. Minnesota, ZDA)

Zazidan gotski portal

Kapelica sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža.

V kapelici pred cerkvijo je kopija gotskega kipa sedečega sv. Miklavža.

Marijino vnebovzetje, freska na pročelju cerkve in letnica 1758.

Baročna cerkev Marije Vnebovzete v starem vaškem jedru Kranjske Gore


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: UE Jesenice: občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, Založba ZRC SAZU, 2011
 gorenjci.si
Register NKD