Debeli Rtič, naravni spomenik in mladinsko zdravilišče

Lazaret in Debeli Rtič se držita skupaj kot siamska dvojčka, s tem da je Debeli Rtič za malenkost bolj pozidan. Tu že od leta 1956. deluje klimatsko mladinsko zdravilišče v čigar sklopu je hotel, depandanse, igrišča za različne športe, reciklirano otroško igrišče pa še marsikaj. Vse to obdajajo številni vinogradi in borovi gozdički ter mediteranske rastline.
Debeli Rtič je tudi naravni spomenik z zaščitenim območjem obale s klifom in 200 metrskim pasom morja ob obali. Prijeten in sproščen foto sprehod.

Med Lazaretom in Debelim Rtičem

Kamnita ograja s stolpiči ob cesti, ki vodi v kamp

Kompleks s čudovito vilo, verjetno iz prve polovice 20. stoletja 

Dvonadstropna vila z vogalnima arkadnima hodnikoma

Debeli Rtič je tudi naravni spomenik

Hotel Arija v Mladinskem zdravilišču Debeli Rtič

Hotel Arija, zgrajen v istrskem slogu z zanimivim vogalnim oknom

Tudi Primorsko je obiskala jesen

Mladinsko zdravilišče obdaja borov gozd in mediteranske rastline

Otroško igrišče na Debelem Rtiču je zgrajeno iz recikliranih materialov.

Vodnjak

Debeli Rtič je posejan z vinogradi


Povezano:

Lazaret in Lazzaretto

Škofja Loka, grad in Loški muzej

Na majhni vzpetinici nad starim, srednjeveškim mestnim jedrom, stoji Škofjeloški grad. Prvič se grad omenja že leta 1215. Danes pa je v grajskih prostorih razstavljeno kar nekaj različnih zbirk, za katere skrbi Loški muzej. 830 let zgodovine na loškem prostoru se kaže skozi arheološke, etnografske, slikarske in številne druge zbirke, ki si jih je res vredno ogledati.

Čudovita Homanova palača stoji na začetku Mestnega trga. Pri obnovi palače so odkrili freski srednjeveškega vojaka in sv. Krištofa.

Hiša z okroglim, vogalnim pomolom, na Cankarjevem trgu

Detajl vogalnega pomola, kamnita konzola z živalskim likom

Hiša iz 17. stoletja z baročno fresko na pročelju, na Cankarjevem trgu, prej Sv. Jakoba trg

Cankarjev trg, prej Sv. Jakoba trg

Hiša,na Cankarjevem trgu 10, je bila sprva šola. Zgradili so jo v 17. stoletju. Podhod pod hišo, vodi na Spodnji trg.

Spominska plošča z grbom, na stari šoli, nam pove, da je leta 1627. loški graščak, Mihael Papler, daroval hišo za potrebe šole

Hiša, na koncu Mestnega trga, z lesenim balkonom na daljši stranici, je bila nekoč del srednjeveškega obzidja, kar se vidi še danes.

Škofjeloški grad in ostanek srednjeveškega obzidja

Prehod iz Mestnega trga na Cankarjev trg

V hiši, na današnji Blaževi ulici, se je rodil slovenski zgodovinar, dr. Pavle Blaznik 

Kapelica, pod kamnitim stopniščem Nunske cerkve, na Blaževi ulici

Cerkev Marije Brezmadežne ali Nunska cerkev, iz druge polovice 17. stoletja.

Arkadni hodnik, vodi do stranskega vhoda v samostansko cerkev, Marije Brezmadežne (Nunska cerkev)

Pogled skozi srednjeveška, mestna Selška vrata, na Kapucinski ali Kamniti most

Ob reki Sori

Kapucinski ali Kamniti most, čez Selško Soro, je dal postaviti grof Leopold, sredi 14. stoletja. Legenda pravi, da so ga gradili tlačani in pozabili postaviti tudi ograjo. Nekoč, ko se je grof Leopold odpravil s konjem čez most, se je ta splašil in oba sta padla v reko ter utonila. Na mostu je tudi kip sv. Janeza Nepomuka, med drugim je tudi zavetnik mostov.

Strnjen niz hiš, ob Selških vratih

Arkadno dvorišče Škofjeloškega gradu

Baročna poslikava stropa v grajski kapeli

Ohranjene freske na steni grajske kapele

Pogled s Škofjeloškega gradu, na Kapucinsko cerkev sv. Ane

Lesena zibelka, je bila darilo kraljeve družine Karađorđević, družini pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja

V Loškem muzeju je na ogled kar nekaj pohištva, družine Ivana Tavčarja

Grajski stolp

Grajski vhod

Škofjeloški grad, se prvič omenja že leta 1215. Danes je v njem Loški muzej, ki so ga ustanovili leta 1939. in hrani 830 let zgodovine na tem območju. Slika, na levem grajskem krilu, je reprodukcija Dekle iz Sorice, delo slikarja Ivana Groharja.

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015