Prikaz objav z oznako Zelenjavni trg. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Zelenjavni trg. Pokaži vse objave

nedelja, 2. oktober 2016

Z Društvom Anbot po Piranskih Trgih

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, nas je Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, v soboto 1. oktobra 2016, popeljalo na pravo etnološko dogodivščino po piranskih trgih. Voden sprehod po trgih so poimenovali, Se dobimo na "pjaci". Mimogrede, anbot pomeni nekoč.
Pot smo začeli na Turšičevem trgu, ob najstarejših vratih srednjeveškega obzidja, to so Miljska vrata. Ustavili smo se na Prvomajskem trgu, kjer je bila nekoč znamenita lekarna Fonda, na Židovskem trgu smo srečali svetovno znano Ano Monaro, na Zelenjavnem trgu smo barantali za ribe, ampak mene je zamotila Stela in sem ta del zamudila. Na Tartinijevem trgu smo spoznali piranske veljake, spoznali smo se tudi z merami, ki so jih nekoč uporabljali. Pot smo zaključili na starem Rokovem trgu, danes je to Trg bratstva, kjer so anbotovci postavili pravo tržnico z branjevkami iz piranskega zaledja in mestnimi nakupovalkami. Njihovo glasno nakupovanje, barantanje, opravljanje pa še kaj bi se našlo, so nas dodobra nasmejali.
Na vsakem od naštetih trgov je Društvo Anbot pripravilo kratko igro s prizori iz preteklosti, ki so se tu dogajali. Prav vsi so odlično odigrali svoje vloge. Mislim, da bi lahko odigrali tudi kakšno gledališko predstavo na to temo. Bravo, Anbot

Slovenija, J.Primorska
Skozi Miljska vrata stopimo na Turšičev trg. Tu je bival gastald, to je stalni predstavnik oglejskega patriarha. Na prekladi je vrsta srednjeveških grbov.
Slovenija, J.Primorska
Nekdanje bivališče gastalda in preklada s srednjeveškimi grbi
Slovenija, J.Primorska
Na Turšičevem trgu nas je klicar seznanil s Piranskim statutom iz leta 1307. Kar nekaj zanimivih členov smo slišali, marsikateri bi bil uporaben in dobrodošel tudi danes. Naprimer tisti, da so bili veljaki izvoljeni za eno leto, po enem letu pa so pregledali ali so se na svojem položaju tudi osebno okoristili. Za vse prekrške je statut določal kar krute kazni. 
Slovenija, J.Primorska
Prvomajski trg, nekoč Stari trg, je bil zbiralnik za vodo. Cevi so napeljali od hišnih žlebov do vodnjakov in tako zbirali deževnico. Za lepši videz so cevi držali mali kamniti angeli. Društvo Anbot nam je uprizoril, kako so Pirančanke morale za vodo plačevati, kako so na trgu tudi prale, se pogovarjale pa tudi skregale, če je bilo potrebno :) 
Slovenija, J.Primorska
Voziček z naravno medicino
Slovenija, J.Primorska
V hiši na današnjem Trgu 1. maja 2, je bila nekoč znana lekarna družine Fonda.


Slovenija, J.Primorska
Baročna palača na Trgu 1.maja
Slovenija, J.Primorska
Na Židovskem trgu smo, pred njeno hišo, srečali svetovno znano svetlečo Pirančanko Ano Monaro, ki nam je povedala svojo zgodbo. Ana se je rodila v Kopru. Poročila se je s piranskim ribičem in se preselila v Piran. Leta 1934. je zbolela za hudo astmo in pristala v bolnišnici. Bolnice, ki so bile z njo v sobi so opazile, da Anino telo ponoči oddaja modro bel sij in se močno prestrašile. Pojav so začeli spremljati različni strokovnjaki in Ana se je znašla v več svetovno znanih časopisih. Ko je ozdravela, je tudi sij izginil. Skrivnost svetleče Pirančanke ni bila nikoli razkrita :)
Slovenija, J.Primorska
Detajl kamnitega portala na Židovskem trgu v Piranu
Piran, J.Primorska
Dvonadstropna hiša na vogalu Zelenjavnega trga in Levstikove ulice z baročnim balkonom v osrednji osi in zanimivo frčado
živali
Simpatična terierka Stela
živali, pes
Stela se je odpeljala s svojim skuterjem
Slovenija, J.Primorska
Piranski mestni veljaki pred mestno hišo
Slovenija, J.Primorska
Spoznali smo nekaj mer, ki so jih uporabljali pred iznajdbo metra. Velika palica je merila 2 m in 31 cm, uporabljali so jo za izmero zemljišč ... Vse te mere pa so izdolbene in označene na pravokotnem kamnu, ki je obenem še stojalo za drog za zastavo 
Slovenija, J.Primorska
Društvo Anbot je na Trgu bratstva postavilo pravo tržnico in vzdušje, ki ga na današnji tržnici več ni
Piran, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Hiša na Trgu bratstva, nekdaj Rokov trg, kot mu domačini pravijo še danes
Slovenija, J.Primorska
Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana


Piran, znamenitosti in zanimivosti

nedelja, 13. marec 2016

Piran, od leva do latinščine

Burja gor ali pa dol, na morju je vedno lepo in zanimivo. Fotoaparat sem si dobro ovila okoli roke, da mi ga burja ne odpihne (ok, tako hudo pa spet ni) in se odpravila na foto potep po srednjeveškem mestu. Kje v Piranu je beneški lev z zaprto knjigo, kar ni ravno dobro, saj pomeni vojno obdobje? Kakšne rože cvetijo na razgledni terasi, je še kje kakšen kip, ki ga še nisem odkrila :)
V Muzeju Sergej Mašera je na ogled razstava "Pot domov", ki poteka pod taktirko Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in se odvija v več slovenskih mestih. Razstava v Piranu seveda govori o vračanju pomorščakov.
Slovenija
Benečani so vsepovsod po mestu, kjer se je le dalo, vzidali svojega beneškega leva. Kar nekaj se jih je ohranilo do danes. V glavnem so taki, z odprto knjigo v tacah, kar pomeni mir. Na tretjem stolpu, srednjeveškega mestnega obzidja, na Morgoronu pa se je ohranil krilati beneški lev z zaprto knjigo. Ta je pomenil vojni čas in so, na srečo, zelo redki, še v Benetkah ga težko najdeš. Na levi strani pa je sv. Jurij z zmajem
Slovenija
Pogled z razgledne terase na piransko Punto

Slovenija
Niša s kipom Marije z detetom
Slovenija
Tako je videti čudovita piranska občinska palača z zadnje strani
Slovenija
Piranska tržnica, na Zelenjavnem trgu
Slovenija
Skozi srednjeveško obzidje do morja
Slovenija
Tlakovanje v križnem hodniku, minoritskega samostana
Slovenija
Biforo v križnem hodniku, vedno krasijo drugačne rože. Tokrat so to nežno bele ciklame
Slovenija
Kamnite stopnice, s kamnitim držalom za roke, že stoletja vodijo obiskovalce, na ploščad pred cerkvijo. Zob časa jih je že pošteno načel.
Slovenija
Staro trkalo, na lesenih vratih, v obliki levje glave
Slovenija
Znamenita piranska baročna hiša, tokrat s strani Bolniške ulice
Slovenija
Tudi v piranskem muzeju imajo razstavo "Pot domov", saj ta ne poteka samo v Ljubljani, temveč v več krajih po Sloveniji. Muzej Sergej Mašera, se v svoji postavitvi, osredotoča na pot domov, ki so jo opravili mornarji. Med 2. svetovno vojno, se je veliko trgovskih ladij Kraljevine Jugoslavije, znašlo v Ameriki, Veliki Britaniji in Kanadi. Po napadu na Jugoslavijo, so vse ladje v tujini, prešle pod poveljstvo pobegle vlade, v Londonu.
Na fotografiji je eksponat z razstave "Pot domov", to je Resolucija o priključitvi k Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije, ki so jo podpisali člani posadke trgovske ladje Timok.
Slovenija
Volnena kapa "helmet" in šal, ki so ju mornarji nosili na ladjah. Na fotografiji je posadka ladje Timok in pa mornariški nož za rešilne čolne
Slovenija
Delno ohranjena bifora, z novodobnimi okni. Hiša datira v 16. stoletje in je očem skrita, saj se "skriva" za cerkvijo sv. Roka
Slovenija
Balkonček na kamnitih konzolah. 
Slovenija
Betonska preklada nad vrati in kamnoseški okras, mogoče družinski grb
Slovenija
Glavni oltar cerkve sv. Roka z lesenimi kipi, ki so jih ustvarili beneški rezbarji
Slovenija
Poslikan strop, okrašen s štukaturo. Cerkev sv. Roka
Slovenija
Cerkev sv. Roka v Piranu. Simpatična baročna, enoladijska cerkvica je bila zgrajena v začetku 17. stoletju
Slovenija
Latinski napis iz leta 1749, na eni od piranskih hiš, v Tomažičevi ulici

Podobno: V Piranu je lepo


Pot domov



Vir: zupnija-piran.si
Muzej Sergej Mašera, informacije ob eksponatih