Prešernov dan 2019 v Ljubljani

Na Prešernov dan, na ta veliki praznik kulture, se nisem odpravila v muzej ali galerijo, temveč sem šla na prav poseben kulturni foto sprehod po starem mestnem jedru Ljubljane. Kakšni kulturniki so tu živeli in tako ali drugače pustili svoj pečat v našem lepem mestu. Od pesnikov in pisateljev do slikarjev, glasbenikov, igralcev ... Če jih samo nekaj naštejem. Na prvem mestu naš veliki pesnik dr. France Prešeren, po katerem smo tudi poimenovali naš kulturni praznik. Pa Lili Novy, Janez Menart, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Matija Jama, Gustav Mahler, Valentin Vodnik, Primož Trubar. In to je samo delček Kulturnikov, z veliko začetnico, ki so ustvarjali v Ljubljani.

7. februarja 2019. sta niši, na pročelju Narodne galerije, dobili nova, modernistična stanovalca

Take vrste kot je bila danes pred vhodom v Narodno galerijo pa še nisem videla, čeprav sem kar redna obiskovalka galerije. Razstava slikarke Ivane Kobilca se izteka, samo še do 10. februarja 2019. bo, je treba pohiteti 😎

Ljubljanski grad

Ljubljanski zmajček

Jurij Vega, matematik in avtor znamenitih logaritmičnih tablic, je med leti 1767. do 1775. hodil na jezuitsko gimnazijo in licej, ki je stala na današnjem Levstikovem trgu 1.

Na stičišču treh ljubljanskih trgov, Stari, Gornji in Levstikov, najdemo na tleh kamnito ploščo z verzi pesnika Janeza Menarta.

Lili Novy je živela in delala na Starem trgu

Leta 1641. se je na Starem trgu rodil Janez Vajkard Valvasor

Tudi slovenski impresionist, slikar Matija Jama se je rodil na Starem trgu

Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Matije Jama, na Starem trgu v Ljubljani

Rojstna hiša slikarja Matije Jama na Starem trgu

Ohranjena gotska odprtina v preddverju palače na Mestnem trgu

Pogled iz atrija

V palači na Mestnem trgu 17 ima svoje prostore tudi Slovenski gledališki inštitut in muzej

Prve slovenske gledališke dive 

Gledališki list iz leta 1871. 

Nič kaj kulturno ni bilo leta 1600 in 1601, ko so pred ljubljansko mestno hišo zažigali protestantske knjige

V sezoni 1881/1882. je na Mestnem trgu živel skladatelj Gustav Mahler.

Gostilna pri Kolovratu na Ciril Metodovem trgu ima v logotipu častitljivo letnico 1836. Med obema vojnama so se v njej zbirali kulturniki - penati. Med njimi so bili Oton Župančič, Igo Gruden, Ciril Kosmač, Lili Novy, Maksim Gaspari in drugi. V gostilno je včasih prišel tudi Jože Plečnik, kadar je želel govoriti s svojim bratom, ki ga je največkrat našel tukaj. Drugače pa je arhitekt v gostilne bolj redko zahajal.

Verzi, ki jih je pred drugo svetovno vojno napisal eden izmed penatov, pesnik Igo Gruden, v spomin na Kolovratovega gostilničarja Tomaža Bizilja. (vir: info tabla)

Razglednica Ljubljane iz leta 1916. Prešernov trg. Današnje Hribarjevo nabrežje pa je še pod Ljubljanico. Gostilna pri Kolovratu ima stalno razstavo starih ljubljanskih razglednic iz zbirke Zmaga Tančiča.

Hribarjevo nabrežje danes

Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Spomenik na Vodnikovem trgu oziroma ob ljubljanski tržnici

Simpatična ozka ulica tlakovana s prodniki. Uličica se imenuje Za čreslom in povezuje Petkovškovo nabrežje in Trubarjevo ulico.

Ivan Cankar

Primož Trubar

Detajl baročne palače na Trubarjevi ulici

Primicova Julija

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Venec predsednika RS gospoda Boruta Pahorja, ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani

Ena najlepših hiš v Ljubljani, hiša trgovca Hauptmanna in njen arhitekt Ciril Metod Koch.

Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, je bil rojen v Kozlerjevi palači. Stala je na današnji ploščadi pred Mladinsko knjigo

Nekateri grafiti so prav kulturni, večina pa ne 😎

Danes sem opazila kamnito glavo na bloku v Parku slovenske reformacije. Ne vem še koga ali kaj predstavlja, je pa zanimiva 😎

Spomenik posvečen slovenski reformaciji in protestantskim pisateljem

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino

Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.

V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra

Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra

Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp

Del baročnega pročelja

Cvetoči arkadni hodnik

Zazidan mali gotski portal

Spominska plošča

Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica

Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro

BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro

Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem

Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja

Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek

Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 

Samostansko muzejska idila v Bistri

Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor

Bistriški grb

Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 

Stari vhod v samostan z dvoriščne strani

Sončna ura

Sončna ura z letnico 1669

Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču

Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom

Stopnišče z železnimi kovanimi vrati

Kamniti gotski portal

Kamniti podstavek z reliefom

Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka

Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊

Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem

Pogled na glavno samostansko dvorišče

Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva

Ročna črpalka

Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev

Pomol na konzolah nad križnim hodnikom

Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku

Prehod med atrijem in križnim hodnikom

Rebrasto obokan križni hodnik

Sklepnik s cvetličnim motivom

Konzola, zaključek kamnitega rebra

Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano

Samostanski park

Križni hodnik in stari drevak

Samostanski park in sprehajalne poti

Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil

Mokrišče, bajer

Lesena vodna zapornica

Paviljon na robu samostanskega parka

Mlin na vodni pogon

Kovačija na vodni pogon

Leseni mostiček nad deročo Bistro

Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri

Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute

Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina

Titov Rolls Royce letnik 1952. 

Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro

Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h

Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 

Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.

Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke