Vipavski Križ, najmanjše mesto v nekdanji monarhiji

Vipavski Križ je simpatično naselje, ki leži na manjši vzpetini nad Vipavsko dolino. Najstarejši del je nastal okoli cerkve sv. Križa. Imenuje se Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. Kraj se je imenoval Sveti Križ, vse do leta 1957. ko se je preimenoval v Vipavski Križ. V 15. stoletju so zgradili obrambno obzidje, ki je še danes ohranjeno. Kraj je postal pomembna utrdba. Tu so gradili v strnjenem nizu, kamnite, ozke, eno, največ dvonadstropne hiše z majhnimi okenskimi odprtinami. Kar nekaj jih je še ohranjenih in lepo obnovljenih. 

Nasproti Tabora je, od prve polovice 16. stoletja, stal pravokoten grad s štirimi stolpi. Zgradila ga je družina della Torre ali Thurn, kot so jim rekli krajani. Leta 1605. je grad kupila plemiška družina grofov Attems. Ti so grad preuredili in povečali. Tudi v samem mestu so marsikaj postorili. Sveti Križ je namreč leta 1532. dobil mestne pravice.

Grofje Attems so v veliki meri podprli gradnjo samostana, ki se je končala leta 1639. Vanj so se naselili kapucini. Samostan še deluje. Zgradili so tudi samostansko cerkev sv. Frančiška, ki je bila posvečena leta 1643. V samostanu je deloval znani pridigar Janez Svetokriški (1647.-1714.) Na trgu pred samostanom stoji njegov spomenik. Ta del se imenuje Plac in je nekakšna povezava med Taborom in Gradom. 

Vipavski Križ je res vreden obiska in ogleda. 

Arhitekturno tihožitje

Vipavski Križ - župnijska cerkev Povišanja sv. Križa. Sprva gotska cerkev, je bila leta 1660. barokizirana. Tu je najstarejši del imenovan Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. V 15. stoletju dobi obrambno obzidje in postane pomembna utrdba.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, nekdanje župnišče in prostor na katerem je leta 1563. pridigal Primož Trubar

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, doprsni kip duhovnika Ivana Rejca. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupolo prezbiterija je okoli leta 1903., s prizori Povišanja sv. Križa, poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (7. julij 1865. Gorica - 2. januar 1943. Gorica). 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, glavni oltar iz sivega marmorja je iz prve polovice 18. stoletja. Iz istega obdobja je tudi oltarna slika Križanega z Marijo Magdaleno.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Stranski, baročni oltar sv. Jožefa z oltarno sliko Smrt sv. Jožefa. Oltar je nastal leta 1663. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oba stranska oltarja s stebri sta podobna glavnemu oltarju. Nastala sta v prvi polovici 20. stoletja. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Krstilnica

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Freska na stropu ladje

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kapela sv. Križa je bogato okrašena s štukaturo. Od oboka na vhodu do kupole. Letnica pri vhodu je 1683. Na vrhu vhodnega slavoloka sta dva angela, ki držita Veronikin prt. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupola kapele sv. Križa s štukaturo. Freske v medaljonih je leta 1904. naslikal Clemente Del Neri.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oltar v kapeli sv. Križa. Razpelo je iz prve polovice 16. stoletja.

Vipavski Križ. Pogled na Vipavsko dolino z nekdanjega obrambnega obzidja ob cerkvi sv. Križa. 

 Plac je del, ki se je razvil ob gradu. Tu so živeli bogatejši prebivalci Vipavskega Križa. 

Vipavski Križ. Naselje na griču nad Vipavsko dolino je imelo nekoč obrambno funkcijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Znotraj pa so lepo urejene ozke ulice, trgi, nekoč mogočen grad, delujoči kapucinski samostan in dve cerkvi. Arhitekture na pretek.

Vipavski Križ. Staro, novo in sodobno. Lepo obnovljena hiša z majhnimi okni, s poudarjeno kamnito obrobo in kamnito preklado nad vhodom. Ob njej pa sodobna, solarna ulična razsvetljava.

Vipavski Križ. Na zelenici pred nekdanjim dvorcem stoji spomenik padlim in žrtvam fašističnega nasilja. Štirje kamniti pravokotniki z reliefi predstavljajo štiri vaške skupnosti. Odkrili so ga leta 1982. Ustvaril ga je kipar Marko Pogačnik iz Kranja. 

Vipavski Križ. Od nekdaj mogočnega dvorca je ostalo bore malo. V prvi polovici 16. stoletja so ga zgradili grofje della Torre ali Thuren. Leta 1605. je dvorec kupil grof Herman Attems. Družina je pravokotni grad s štirimi stolpi prenovila in ga povišala. Attemsi so v gradu živeli vse do leta 1864, ko je močna vipavska burja odkrila streho. Gradu niso več popravljali, družina se je odselila in grad je začel propadati.

Vipavski Križ, vodnjak na notranjem dvorišču nekdanjega dvorca in šola. Leta 1885. je občina od rodbine Attems odkupila del gradu in v njem uredila šolo. Leta 1996. so po načrtih arhitekta Marka Lavrenčiča, zgradbo prenovili in jo povečali.

Vipavski Križ - Kapucinski samostan in samostanska cerkev sv. Frančiška Asiškega. Za oboje gre velika zasluga grofom Attems 

Vipavski Križ. Kapucinski pridigar Janez Svetokriški (1647. - 1714.) Deloval je v Trstu, Sv. Križu, Ljubljani, Novem mestu in v Gorici kjer je 17. oktobra 1714. umrl. Izdal je pet knjig svojih pridig, skoraj tri tisoč strani, z naslovom Sveti priročnik.

Vipavski Križ, spominska plošča na pročelju kapucinskega samostana

Vipavski Križ, kamniti grb rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja.

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok prezbiterija je poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike, leta 1882. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Glavni oltar z oltarno sliko sv. Frančiška in sv. Klare ob Križanem. Ob slavoločni steni sta dva stranska oltarja

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Baročna slika zavidljivih dimenzij je delo kapucinskega brata Oswalda Bruna iz druge polovice 17. stoletja. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok v kapeli sv. Valentina je poslikal Simon Ogrin (6. oktober 1851. Vrhnika - 3. maj 1930. Vrhnika). Njegova vila, ob Tržaški cesti, na Vrhniki, kjer je živel z ženo in sedmimi otroci, še stoji. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Kapela sv. Valentina z lesenim oltarjem s stebri, iz konca 18. stoletja. 

Vipavski Križ. Do leta 1957. se je naselje imenovalo Sveti Križ. 1507. leta je dobilo trške pravice, leta 1532. pa ga je cesar Ferdinand I. povzdignil v mesto, za vse večne čase. Torej je še vedno mesto? 

Vipavski Križ

Vipavski Križ, vhod, levo na Plac in do gradu, desno h cerkvi sv. Križa.

Strnjen niz hiš ob zunanjem robu Vipavskega Križa in zvonik cerkve sv. Križa.


Podobno:

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Vir: Upravna enota Ajdovščina, občini Ajdovščina in Vipava, Umetnostna topografija Slovenije, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta  ZRC SAZU, Ljubljana, 2012, uredila Helena Seražin

Darinka Kladnik, Sto slovenskih krajev, Prešernova družba, Ljubljana, 1994

zupnija-vipavski-kriz.rkc.si

informativne table

Velike Lašče in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Velike Lašče so središče Velikolaške pokrajine in sedež istoimenske občine. Staro vaško jedro se je razvilo okoli župnijske cerkve Marijinega rojstva. Njena zvonika, ki sta najmlajši del cerkve, sta vidna daleč naokoli. Cerkev je poslikal slovenski slikar Janez Wolf. Leseni kip Matere božje, v osrednji niši glavnega oltarja, je delo Franca Zajca. Oba stranska oltarja je izdelal kamnosek Ignacij Toman, oltarni sliki pa slikar Edvard Wolf.

Velikolaška pokrajina je dala kar nekaj znamenitih mož, ki se jih z različnimi obeležji spominjajo tudi v Velikih Laščah. Uredili so spominski park Primoža Trubarja in mu v parku postavili spomenik. Poleg njega pa so na ličnih stolpičih imena in silhuete Andreja Turjaškega, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče sem spregledala.

Kaj vse sem še videla na sprehodu po Velikih Laščah pa v foto zgodbi:

Pritlikava drevesa ločijo Trubarjev park od prometne ceste.

Leta 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, so v Velikih Laščah uredili spominski park Primoža Trubarja.

Kip Primoža Trubarja naj bi izdelali po mavčni predlogi slikarja in kiparja Toneta Kralja.

V Trubarjevem parku so obeležja cele plejade znamenitih velikolaških mož. Med drugimi tudi slovenski pisatelj, prevajalec in urednik Josip Stritar (6. marec 1836. Podsmreka pri Velikih Laščah - 25. november 1923. Rogaška Slatina). Nisem opazila nobene ženske. Mogoče sem spregledala. 😎 

Andrej Turjaški (9. april 1557. Žužemberk - 5. september 1594. Karlovec) je kot vojaški poveljnik s svojo vojsko v bitki pri Sisku, sredi leta 1593, premagal Turke in jih izgnal nazaj od koder so prišli. 😎

Velike Lašče, pritlikavi drevored ob Trubarjevem parku in daleč naokoli vidna zvonika župnijske cerkve Marijinega rojstva.

Velikolaška župnijska cerkev Marijinega rojstva in župnišče. Cerkev kot jo vidimo danes so zgradili v neoromanskem slogu leta 1856. po velikem požaru, ki je zajel staro vaško jedro. Prvotno je imela cerkev en zvonik. Sedanja mogočna zvonika so zgradili leta 1876, ko so starega podrli in preuredili cerkev.

Spomenik Franu Levstiku (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana) v obliki kamnitega obeliska je izdelal kamnosek Franc Jontez (1853. Cerovec pri Šentjanžu - 1928. Velike Lašče). Postavili so ga leta 1889. Levstikov relief je ustvaril kipar Svetoslav Peruzzi, leta 1931. Tudi kip Matere božje v niši nad glavnim vhodom je delo Franca Jonteza.

Križno obokano kupolo prezbiterija je s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana), leta 1863.

Baročni glavni oltar z lesenim kipom Matere božje. Avtor kipa Franc Zajc.

Stranski, kamniti baročni oltar sv. Ane je ustvaril kipar Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Ane z malo Marijo je delo slikarja Edvarda Wolfa.

Stranski kamniti oltar sv. Frančiška Ksaverija. Oba stranska oltarja in oltarni sliki sta ustvarila Ignacij Toman in slikar Edvard Wolf.

Na steno naslikan stranski oltar

Orgle izdelane leta 1858.

Zazid, najstarejši del Velikih Lašč z nizom pritličnih hiš, z dvokapno streho na čop. Večina hiš ima dvoramno vhodno stopnišče. Z ožjo stranico so obrnjene na cesto. Stojijo tik ob cerkvi Marijinega rojstva, kjer je bilo nekoč obzidje. 

Stavba občine Velike Lašče in gostilna Pri Kuklju, ki je družinska tradicija že od leta 1778.

Spomenik NOB pred občinsko zgradbo so odkrili leta 1980. Na pravokotnem stebru je relief zvezde in plamenic. Avtor spomenika je arhitekt, planinec in nekaj časa Plečnikov risar, Vlasto Kopač (3. junij 1913. Žiri - 27. april 2006. Ljubljana)

Jože Javoršek s pravim imenom Jože Brejc je bil pisatelj. Rodil se je v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Umrl je v Ljubljani, 2. septembra 1990. Njegov doprsni kip, ki stoji na pročelju gostilne Pri Kuklju, je ustvaril kipar Stojan Batič, leta 1993.

Levstikov dom in vodnjak ob Stritarjevi cesti v Velikih Laščah

Levstikov dom s podobami znamenitih slovenskih kulturnikov na pročelju. Zgradba je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej je danes spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja, knjižnica Frana Levstika, kino, galerija pa še kaj verjetno. Stara telefonska govorilnica pred domom danes služi kot knjigobežnica.

Niz nadstropnih hiš v starem vaškem jedru.

Na nekem velikolaškem vrtu, potonika

Glasbena šola v Velikih Laščah

Hacienda 😎

Detajl spomenika NOB, ob pokopališkem zidu. 

Leseno razpelo

Sv. Florjan in veduta Velikih Lašč na pročelju Gasilskega doma.

Velike in Male Lašče so povezane s polji in travniki

Petelin in kokoši na travniku 😊

Sv. Družina v kapelici iz konca 19 stoletja.

Velike Lašče

Arhitekturno tihožitje 😎

Leseno razpelo s Križanim iz gline, pokrito z dvokapno strešico.

Ulica Cereja v Velikih Laščah

Ob Cereji sem srečala dva konjička, mama in žrebiček 💚

Toplar, z dvojnim izrezljanim opažem v zatrepu, nosi letnico 1845. 

Kamniti, okrogli vodnjak na vstopu v Velike Lašče

Radovedni konjiček na pašniku 💜

Na travniku

Velike in Male Lašče povezuje lepo urejena pešpot. 

Male Lašče, gostilna Pri Trojici. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja. 

Male Lašče, cerkev sv. Trojice, zgrajena leta 1728. 

Male Lašče, vila s historično fasado je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Vir: Register NKD

zapisi v cerkvi