Prikaz objav z oznako Pot zdravja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Pot zdravja. Pokaži vse objave

ponedeljek, 20. oktober 2014

Od Lucije do Portoroža


Od mestnega parka Sonce v Luciji, mimo marine, kjer so bile nekoč soline, hotela Metropol in Casina Portorož, kjer je v 13. stoletju stal samostan Benediktincev, par stoletij kasneje pa vila San Lorenzo, ki se je tudi že spogledovala z igralništvom. Po Poti zdravja in prijateljstva do predora Parenzana. Po Strmi poti navzdol do čudovite, a na žalost zapuščene, vile Viezzoli, ki so jo preimenovali v vila Napoli. Od vile do fontane v obliki kamnitega kompasa, ki je postavljen v čast padlim prekomorskim brigadam.

Otroško igrišče v Luciji

Tržnica v Luciji

Park Sonce v Luciji, fontana, v ozadju Dom za upokojence Lucija

Cerkev sv. Lucija. Hvala galebu za poziranje :)

Skulptura konja, v parku, pred hotelom Marita, Portorož

Čokoladni fondi? Ne, fontana pred hotelom Marita

Cvetoči Portorož, sredi oktobra




Portorož. Roža z belimi zvončastimi cvetovi in listi, ki spominjajo na palmo, se imenuje yucca


Nadvoz pod katerim je tekla železniška proga Parenzana, od Trsta do Poreča



Fontana v obliki kamnitega kompasa, je postavljena v čast prekomorskim partizanskim brigadam. Kipar, Janez Lenassi



Foto zgodbe iz Obale: 


sreda, 8. oktober 2014

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največji del nekdaj Piranskih solin, ki so nastale leta 804. Obsegale so še Sečoveljske soline in soline Fazan, na današnji lokaciji marine v Luciji. (vir: Spoznajmo soline, Iztok Škornik)
Krajinski park Sečoveljske soline danes meri 6,5 km2 in se deli na dva dela: Lera, kjer še vedno pridobivajo sol na klasični način, po postopkih, ki so stari več stoletij, v skladu s srednjeveško tradicijo (postopek so nekoliko posodobili Avstrijci, leta 1904) in Fontanigge, kjer soli ne pridobivajo več.
Sečoveljske soline so izjemna tehnična, kulturna in naravna dediščina, ki jih je vredno obiskati.

Kanal Sv. Jernej na katerega meji KPSS. Ob kanalu je, med leti 1902 do 1935, bila speljana ozkotirna železniška proga od Trsta do Poreča. Po njej so prevažali ljudi in tovor, tudi sol iz Sečoveljskih solin. Danes železnice ni več, je pa nekdanja Parencana lepo urejena kolesarska oziroma peš pot, ki se imenuje Pot zdravja in prijateljstva.

Za kratek počitek in solno terapijo :)

V Sečovljah so že v srednjem veku spremenili močvirnato območje v polja za predelavo soli.


Pogled z mosta na kanal Lera, ki je rezervoar sveže morske vode, za potrebe solin


Da Sečoveljske soline še danes obratujejo, se lahko zahvalimo tudi Beneški republiki. V času, ko se je borila za prevlado, so Benečani uničili številne soline v Istri, tudi v Trstu. Piranskim solinam so prizanesli.

Vagonet, voziček na kolesih, na katerega ročno natovorijo sol in ga po tirih porinejo do zbirališča

Zaboj s strešico in na lesenih nogah za shranjevanje solinarskega orodja

Slikovite Sečoveljske soline: nasipi in kanali, rastline in živali, stare in nove solinarske hiše ...


Solinarska hiša je nekoč nudila dom družinam, ki so v poletnih mesecih nabirali sol


Vhod na Solinarski trg. Tu je razgledna ploščad, multimedijski center za obiskovalce, skladišča soli, okrepčevalnica

Kanal Grande - Drnica, deli Sečoveljske soline na dva dela: Lera in Fontanigge.

Petola je umetno gojena skorja, ki preprečuje mešanje soli in morskega blata.

Mala čaplja in rumeno nogi galeb sta le dve od 270 vrst ptic, ki tekom leta najdejo zatočišče v solinah

Caserma, nekdanja carinarnica. Danes je v njej trgovina spominkov Lera, v prvem nadstropju pa je razstavni prostor.

Sečoveljske soline v jesenskih barvah



Vir: Multimedijski center za obiskovalce
info table v parku
Spoznajmo soline, Iztok Škornik