Postojna ni samo Postojnska jama

Res je. Postojna ni samo Postojnska jama in Predjamski grad, ki sta, roko na srce, povsem upravičeno, najbolj oblegana. Velja se sprehoditi tudi po starem mestnem jedru, ki ima svoje začetke ob vznožju Soviča, na katerem je v preteklosti stal grad. Predel se imenuje Majlont, še iz časov, ko so v Postojni gradili Južno železnico in je bila večina delavcev, ki so se tu naselili, iz Milana.
Cesar Franc Jožef I. je leta 1909. postojnski trg povzdignil v mesto. Pravi videz mesta pa je Postojna dobila šele v času med obema vojnama, ko so tu gospodarili Italijani in je tu po Rapalski pogodbi potekala državna meja. Zgradili so tri vojašnice, stanovanjske bloke za svoje uradnike in kar nekaj mogočnih in bahavih palač, ki stojijo še danes. Na srečo so danes v njih bolj miroljubne vsebine. Ena lepših palač je na Kolodvorski 3. V njej domuje danes Notranjski muzej Postojna.
Preden je Postojna dobila Južno železnico, je skozi takratni trg potekala čedalje živahnejša furmanska pot. To bi lahko šteli za začetek postojnskega turizma. Furmani so potrebovali hrano in počitek, zase in za konje. Tako so se v hišah odprle številne gostilne in prenočišča, ob njih pa so zrasli hlevi za živali in lope za vozove. Nekaj takih lahko vidimo ob Tržaški cesti. V spomin na to obdobje pa v začetku julija, v Postojni poteka prireditev, ki so jo poimenovali Furmanski praznik.
Proti koncu leta 1856. je pripeljal v Postojno prvi vlak. Fužinarstvo je počasi izumrlo, s prihodom železnice pa se je začelo  za mesto novo obdobje. In kot je leta 1818. ob slučajnem odkritju novih rovov v Postojnski jami, dejal Luka Čeč: "Tu je nov svet, tu je paradiž!"

Kamniti portal palače v kateri domuje Notranjski muzej. 

Palača notranjskega muzeja stoji na Kolodvorski ulici. Zgradili so jo leta 1929. za potrebe italijanske vojske, ki je tu varovala Rapalsko mejo. Po drugi svetovni vojni se je vanjo naselila jugoslovanska vojska. Od leta 2011. je v njej muzej Notranjske s stalno razstavo o krasu.

Sovič je, 677 metrov visok, postojnski mestni grič na katerem je nekoč stal grad. Ob njegovem vznožju je najstarejši del starega mestnega jedra Postojne, ki se imenuje Majlont

Majlont je najstarejši del Postojne. Od tu vse poti vodijo na Sovič 😎

Niz pritličnih in nadstropnih hiš na Ljubljanski cesti v Postojni

Simpatična, visoko pritlična hiška, s petosnim pročeljem in dvokapno streho na čop. V osrednji osi ima vhodni portal in kamnite stopnice. V njej se je, 27. junija 1931, rodil slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak

Spominska plošča na pročelju rojstne hiše slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka.

Nadstropna hiša na Ljubljanski cesti je videti kot mali Peglezen. V njej je bil brivsko frizerski salon že leta 1924. Salon mojstra Janka Ozbiča je danes muzej v malem. V njem je ohranjena izvirna oprema iz leta 1936, ko je njegov oče naročil moderne brivske stole v italijanski Parmi. Za ogled notranjosti je potreben dogovor v TIC Postojna.

Pritlična hiša z roza pročeljem je rojstna hiša Luke Čeča (11. oktober 1785 - 30. julij 1836). Leta 1818. je odkril dodatne rove Postojnske jame. Vse do svoje smrti je delal kot vodnik po kraški jami. 

Spominska plošča na pročelju rojstne hiše, slovenskega jamarja Luke Čeča.

Čudovita, nadstropna vila z vrtom, petosno fasado in balkonom nad glavnim portalom je bila zgrajena okoli leta 1902. Ob njej je sestra dvojčica z malo bolj bledo fasado 😎

V palači na Ljubljanski 10, je od leta 1992. Glasbena šola. Pred tem je bil v njej dom JLA. Zgradili so jo leta 1904. 

Mogočna palača na Ljubljanski 4 ima obliko črke U. Zgradili so jo leta 1908. za potrebe okrajnega glavarstva. Danes je v njej sedež občine Postojna

V palači, na Ljubljanski cesti 2, je bila nekoč meščanska deška šola. Zgrajena je bila septembra 1909. po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie. Na šoli so poučevali v slovenskem jeziku.

Glavni vhod v secesijsko palačo je nekoliko umaknjen. Krasi ga čudovit arkadni kamniti portal. Danes je v zgradbi Ljudska univerza.

Spomenik Sardincem. Spomin na ljudi, ki so jih internirali na Sardinijo, bodisi iz političnih razlogov ali pa so jih vpoklicali v italijansko vojsko. Po kapitulaciji Italije, so prestopili na stran zaveznikov. Spomenik so postavili leta 1972. na prostoru kjer so se povratniki zbirali. 

Detajl nekdanje Deške meščanske šole, danes Ljudske univerze, arhitekta Josipa Costaperarie. Pročelje krasijo elementi iz grobo klesanega kamna. 

Detajl vhodnega arkadnega portala nekdanje meščanske šole

Kulturni dom v Postojni. Nadstropno zgradbo s stebri pred vhodom, ki podpirajo balkon v nadstropju, so zgradili leta 1930.

Tudi hrbtna stran Kulturnega doma je zanimiva in razgibana. 

Mogočna palača na Gregorčičevem drevoredu 3, je bila zgrajena leta 1927. kot podružnica italijanske banke. Sedemosno pročelje z rizalitom krasi kamnito stopnišče .

Detajl okenske kovane mreže

Detajl kovane mreže na vhodnih vratih

V spomin padlim, na Primorskem, v drugi svetovni vojni

Vila na Cankarjevi ulici ima obliko kocke, šivane kamnite robove in veličasten vhod s kamnitim stopniščem in stebri na katerih sloni balkon s kamnito balustrado. Vila je bila zgrajena leta 1925. kot zasebna klinika v kateri je bilo osem sob. 

Visoko pritlična hiša s secesijskimi elementi, štirikapno streho in frčado. Verjetno je bila zgrajena na začetku 20. stoletja.

Palača na Ljubljanski cesti 5, v Postojni, je bila zgrajena leta 1930. za potrebe tržaške banke. V nadstropju so bila stanovanja. 

Veličasten, kamniti portal s kamnitim stopniščem

Titov trg v Postojni. Na levi strani stoji Kutinova hiša, na desni restavracija Proteus, med njima pa cesta, ki nas pripelje do znamenite Postojnske jame. Ni več kot deset minut hoda. Kutinova hiša ali bolje rečeno dvorec je bila dom družine Nicoletti, ki so bili upravniki kobilarne Lipica. Zadnji lastnik je bila družina Kutin. Bili so trgovci in posestniki.

Predhodnica restavracije Proteus je bila kavarna Jadran, še prej pa je bilo v hiši italijansko gostišče. Na trgu je zanimiva skulptura Človeške ribice, ki je ob enem tudi fontana. 

Od leta 1951. je v palači nastanjen Inštitut za raziskovanje Krasa, pred njim fontana s skulpturo Človeške ribice. Dvorec je zgradil leta 1700. Sebastian pl. Raigersfeld, ko je pogorel grad na Soviču in se je odločil, da bo zgradil novega. Zadnji privatni lastnik dvorca je bil trgovec Franc Jurca. Dvonadstropna palača z dvoramnim kamnitim stopniščem je do danes doživela kar nekaj sprememb. Spreminjala je videz in namembnost. Med drugim je bilo v njej sodišče, sedež davčnega urada in zemljiške knjige. med okupacijo so bili v palači italijanski uradi.

Enonadstropna, dvanajstosna zgradba, na Vilharjevi ulici 14 v Postojni, je bila zgrajena konec 19. stoletja. Do leta 1908. je bila tu bolnišnica, od leta 1950. pa porodnišnica. Tudi danes je namenjena otrokom. V njej je vrtec, tu so dobili svoj prostor tudi mladi taborniki in skavti.

Vrtec Škratek v stari porodnišnici

Osnovna šola Miroslava Vilharja, na Trgu padlih borcev, ki je bil nekoč osrednji trg Postojne. Mogočna zgradba je bila zgrajena leta 1900. Pred njo je bil park, danes pa betonska ploščad 😎

Doprsni kip Miroslava Vilharja, na visokem kamnitem podstavku, stoji pred istoimensko osnovno šolo. Na trg so ga postavili leta 1995. Prejšnji kip, iz leta 1906. je bil, med drugo svetovno vojno, uničen. Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818. v Planini pri Rakeku. Bil je slovenski pesnik in pisatelj, skladatelj in novinar. Zavzemal se je za pravice Slovencev v takratnem avstro-ogrskem cesarstvu, za poučevanje v slovenskem jeziku, za uporabo le tega v državnih uradih. Z ženo sta imela osem otrok, njihov domači učitelj je bil tudi Fran Levstik. Miroslav Vilhar je umrl 6. avgusta 1871. na gradu Kalec, kjer je družina živela. Današnji spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. 

Knjižnica Bena Zupančiča in TIC Postojna

Spomenik padlim borcem v NOB. Kip partizana s puško je delo kiparja Frančiška Smerduja (1908. Postojna - 1964. Ljubljana).

Mogočna vila Jurca je bila zgrajena 1910. Zgradil jo je trgovec in veleposestnik Fran Jurca (1845-1926). Danes je v vili okrajno sodišče

Morajo biti reklame res prav povsod 😟

Mercedesov starodobnik

Konjeniški klub Postojna in kuža v glavni vlogi 😍

Narodna noša

Konjska vprega z gasilci

Konjska vprega s poročno kočijo, mladoporočencev pa ni 😎

Z volovsko vprego in lesenim vozom so, v poletnih mesecih, na Kras vozili vodo.

Voz z lesenim sodom za vodo

Moj črni konj ... 😍

Konjska vprega s cerkvenim zvonom

Mogočna trška hiša z dvoramnim stopniščem in polkrožnim, kamnitim portalom je bila zgrajena leta 1854. V pritličju je bila gostilna, danes pa je tu Guštarna oziroma vinoteka. 

Strnjen niz nadstropnih hiš v starem mestnem jedru Postojne. Največja zgradba je rojstna hiša Lojzeta Kraigherja (1877-1959) Bil je slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik. Bil je prijatelj Ivana Cankarja. O njem je napisal dramo Umetnikova trilogija. 

Nekaj starega in veliko novega 😎

Lepo ohranjena obrtniška hiša s trgovino ali ateljejem v pritličju in stanovanjem v nadstropju. Hišo v zatrepu krasi romanska bifora.

Stara furmanska hiša na današnji Tržaški cesti ima čudovit polkrožni portal, balkon s kovano ograjo v nadstropju, kjer se ponovi vhodni portal. Hiši so rekli "Dolnji Burger", njen nastanek sega v začetek 19. stoletja. Ob njej še danes stoji nekdanji hlev za konje.

Nadstropna hiša z zunanjim stopniščem in kamniti portal s častitljivo letnico 1593. Stanovanjska hiša in mlin stojita nedaleč od vhoda v Postojnsko jamo, na bregu reke Pivke.

Na začetku 21. stoletja so na reki Pivki, pri Modrijanovem mlinu, zgradili sprehajalne brvi.

Etnološka zbirka v Modrijanovem mlinu

Notranjost mlina in mlinski pripomočki

Mlin je bil prvotno pritlična zgradba, nadzidali so ga istočasno kot stanovanjsko hišo. 

Mlinska kolesa

Ponor reke Pivke, pod vhodom v Postojnsko jamo

Stari Modrijanov mlin in novejši hotel Jama, pred Postojnsko jamo.

Pogled na cerkev sv. Katarine v sosednji vasi Veliki Otok

Stanovanjska hiša je bila sprva pritlična, leta 1672. so jo nadzidali. Danes je Modrijanova domačija z mlinom ob reki Pivki prijetno gostišče.

Jamski dvorec ob vhodu v Postojnsko jamo je bil zgrajen na začetku 20. stoletja. Pod arkadami je vstop v jamo, vse ostalo pa je Kulinarično središče, kjer vam lahko postrežejo s cesarsko pojedino, v spomin na dva pomembna obiskovalca, cesarja Franca Jožefa in cesarice Sisi.

Del Jamske restavracije z arkadnim hodnikom

Izvesek na vhodu v Jamsko restavracijo

Bogati kamnoseški detajli Jamske restavracije.

Tihožitje, kamnita klop in rožni vrt na stopnišču, ki pelje na ploščad pred Jamsko restavracijo

Od nekdanje vile je ostala samo opečnata ograja in dovoz po katerem pridemo v Adrenalinski park.

Leta 1856. je dobila Postojna železnico. Ta je povzročila zaton furmanstva, kajti vse več blaga se je prevažalo po železnici. Postajno poslopje je bilo najimenitnejše na trasi Južne železnice in otvoritve se je udeležil sam cesar Franc Jožef I.  Zgradbo so Italijani povečali, tako da so na obeh straneh dogradili po en trakt v enakem slogu kot je osrednji del.

Notranjost postajnega poslopja se od obiska cesarja Franca Jožefa I, ni kaj dosti spremenilo, če sploh 😎


Povezano:

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Vir:
dediščina.si
Register nepremične kulturne dediščine
Katalog: Postojna na mestni poti, Vodič po mestu Postojna, 2016
Drago Kolenc - Kraji, kjer je prepih doma