Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.

V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela

Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara

Tretja etaža s knjižnimi policami

V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 

Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu

Razpelo

Tlakovanje v frančiškanski knjižnici

Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.

Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 

"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)

"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)

"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)

Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.

Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu

Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.

Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali

Kotiček za sprostitev

Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.

Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana

... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica

Odprte hiše Slovenije - Gruberjeva palača

Leto je naokoli in zopet je tu vikend zanimive arhitekture in prireditev Odprte hiše Slovenije ali na kratko OHS. V petek, 15. aprila 2016, so v tem sklopu, odprli tudi Gruberjevo palačo, ki je bogata s štukaturami. Restavratorji so nam rešili detajle stropne poslikave v nekdanji učilnici za mehaniko in hidravliko, v prvem nadstropju palače. V njej je tudi danes urejena predavalnica.
V prvem nadstropju so bili tudi privatni prostori jezuita, arhitekta, hidravlika, tvorca ljubljanskega Gruberjevega kanala, predavatelja pa še marsikaj, Gabriela Gruberja. Rodil se je 6. maja 1740, na Dunaju, umrl pa v daljnem Sankt Peterburgu, 7. aprila 1805. V Ljubljani je živel in ustvarjal od leta 1769. do 1784, ko je odšel v Rusijo. (Wikipedia)
V nekdanjih privatnih prostorih se je ohranila čudovita, baročna kapela, s pozlačenimi štukaturami, slikami in medaljoni, posvečena Mariji. Kapelo je poslikal avstrijski slikar, Johann Martin Schmidt.
Foto zgodba o štukaturah in poslikavah Gruberjeve palače

Stara ključavnica in zapah. Odprimo vrata v čudoviti svet baročnih štukatur in poslikav

Ohranjeni deli poslikave stropa v nekdanji Gruberjevi učilnici za hidravliko in mehaniko, v prvem nadstropju palače

Na vrhu ovalnega stopnišča je baročna poslikava, Alegorija trgovine, obrti in tehnike, ki jo je ustvaril slikar, Andrej Janez Herrlein, leta 1786. (dedi.si)

Andrej Janez Herrlein, se je rodil okoli leta 1739. Wurzburgu, na Bavarskem, umrl pa je v Ljubljani, leta 1817. Bil je slikar in učitelj risanja. V Ljubljano je prišel leta 1778. in ustvaril kar nekaj umetniških del, ki krasijo ljubljanske cerkve. (slovenska-biografija.si)

Fresko, Alegorija trgovine, obrti in tehnike, je prvič restavriral slikar Matej Sternen, leta 1924. in drugič, leta 1976. slikar Viktor Snoj (arhiv.gov.si)

Znamenito ovalno stopnišče, Gruberjeve palače, je okrašeno s štukaturo s cvetličnimi motivi.

Štukatura s cvetličnim motivom

Kotna štukatura

Medaljon v okenski niši. Kapela v Gruberjevi palači

Baročna kapela v Gruberjevi palači je še danes lepo ohranjena. Poslikal jo je avstrijski slikar, Johann Martin Kremser Schmidt

Medaljon v okenski niši, kapelice v Gruberjevi palači

Baročna kapelica v Gruberjevi palači je posvečena sv. Mariji

Medaljon nad oltarjem

Martin Johann Schmidt, Marija z detetom ...

Tretji medaljon v okenski niši Gruberjeve kapele

Oltarna miza v kapeli in še prvotni leseni pod


Povezano: Arhiv Republike Slovenije

Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani

V okviru prireditve Odprte hiše Slovenije, si je bilo možno ogledati tudi delček stare Emone, ki bo v letu 2014. praznovala častitljivih 2000 let. Ogledali smo si arheološki park Zgodnjekrščansko središče, ki stoji za predsedniško palačo, če prihajamo iz strani Prešernove ulice in nasproti Cankarjevega doma, na Erjavčevi ulici.
Hišo so zgradili na začetku 1. stoletja in v njeni petstoletni zgodovini je bila večkrat prezidana. Sprva rimska stanovanjska hiša, se je po predvidevanjih arheologov, spremenila v nekakšno zasebno kopališče in nazadnje v prvo krščansko baziliko in krstilnico na tem območju.
Vir: Mestni muzej, Ljubljana

Arheološki park Zgodnjekrščansko središče. Rimsko stanovanjsko hišo so postavili na začetku 1. stoletja

Krstilnica z bazenom je bila zgrajena na začetku 5. stoletja našega štetja, tlakovana je z večbarvnim mozaikom, v katerega so vpletli tudi imena Emoncev, ki so darovali sredstva za njeno gradnjo.

V krstilnico je vodil dolg, pokrit hodnik (portik), ki je bil prav tako pokrit z večbarvnim mozaikom.

Rimski vodnjak

Na začetku 4. stoletja so hišo preuredili in ji dodali tri manjše bazene. Arheologi predvidevajo, da so jo spremenili v zasebno kopališče.

Rimska hiša je imela centralno ogrevanje

Kamniti odtoki, po katerih je voda iz bazenov odtekala v kloako.

Rimski vodovod

Čudovit in lepo ohranjen večbarvni mozaik Zgodnjekrščanskega središča.

Tloris Zgodnjekrščanske bazilike, krstilnice, molilnice in ostalih takratnih prostorov, kot jih prikazuje tabla v arheološkem parku