Kaj delajo živali v ZOO pozimi

Tudi ljubljanski medvedi ne verjamejo več, da v Sloveniji zima še obstaja. Če so prejšnja leta zimo pridno prespali v svojem ZOO brlogu pa letos poležavajo pred njim ali pa samo glavo molijo iz njega in razmišljajo, zakaj so letošnjo zimo tako malo spali. Slončica Ganga nima težav s spanjem. Zelo igriva je, s svojim oskrbnikom odigra tudi kakšno nogometno tekmo, obvlada tudi brcanje nazaj, zelo rada pa s svojim trobcem maha obiskovalcem.
Res da so živali v teh krajših dnevih malce bolj lenobne a zato nič manj zanimive. Zelo rada jih opazujem in fotografiram. Opažam, da večina obiskovalcev že ve, da živali hranijo samo oskrbniki. Nekaj pa se jih še najde, ki še vedno neradi pogledajo na opozorilno tablo, ki to prepoveduje, če se že sami ne zavedajo kakšne bi bile živali, če bi jim vsak obiskovalec dal kakšen priboljšek. 😟

Igriva slončica Ganga 💓

Gepard Sven čaka, da mu "podložniki"pospravijo rezidenco in postrežejo s hrano 😉

Njegovo veličanstvo, sibirski tiger Vito uživa v zimskem poležavanju 😍

Mali kenguru je zelo resna živalca 💜

Rastko se zelo rad skriva. Ok Rastko, vidimo te, skril si samo trebuh 💛

Rastko se še vedno veselo skriva. Še vedno te vidimo, skril si samo glavo 😍 

Neustrašna surikata na straži 💜

Kalle čaka na ribice 😊

Velika in mala rita 😉

Stol in miza za prenosnik 😎

Kamela Gobi je prišla na svet 25. marca 2017. Desetmesečna lepotička 💜

Zvezde, Božične zgodbe, pri kosilu 😍

Tudi zimsko spanje ni več to kar je bilo včasih 😎

Tik nad domovanjem risov, je Cankarjev vrh na Rožniku

Ris na pladnju 😊

Kozorog, najboljši živalski alpinist 😊

Lepota na kvadrat, kanadski volk 😘

Najmanjša opica z največjim repom, črna čopičarka 😍

Trio adijo 😍


ZOO foto zgodbe:

Spokojnost v živalskem vrtu

Plečnikova notranja oprema

Arhitekta Jožeta Plečnika skoraj vsi poznamo po Narodni in univerzitetni knjižnici, po žalostnem stadionu, po monumentalnih Plečnikovih Žalah, po številnih velikih in manjših cerkvah, mostovih, spomenikih in še bi lahko naštevala. Arhitekt nam je manj poznan po notranji opremi, saj so interierji pogosto skriti očem širše javnosti.
S pomočjo Umetnostnozgodovinskega društva smo si tovrstno Plečnikovo delo ogledali v čudoviti visokopritlični vili na ljubljanskih Poljanah. Leta 1912. jo je zgradil gradbenik Matko Prelovšek in v njej tudi bival s svojo družino. Med leti 1931. do 1933. je arhitekt Plečnik vili dodal zunanje stopnišče, uredil park z ribnikom in paviljonom. Ker smo prišli v večernem času, si parka nismo mogli ogledati. Smo bili pa zelo navdušeni nad originalno Plečnikovo notranjo opremo

Čudovite vezenine, uokvirjene kot slike, po modnih smernicah prve polovice 20. stoletja, krasijo stene knjižnice.

Vezena zavesa

Zgornji del sten v knjižnici je Plečnik obdal s čudovitimi vezeninami, ki jih je imela gospodarica vile

Knjižnica je opremljena z originalnimi Plečnikovimi fotelji in klubsko mizo. Tudi preproge so del Plečnikove notranje opreme.

Jedilnica in dnevni prostor sta ločena z oboki in stebri iz marmorja. Jedilna miza, stoli, kandelaber in predalnik. Definitivno Plečnik 😎

Plečnikov kandelaber. Zanimiv je tudi radiator, ki še vedno deluje čeprav je častitljive starosti, začetek 20. stoletja.

Originalna Plečnikova stola za jedilnico.

Z marmorjem obložen kot v jedilnici, z umivalnikom in medeninasto pipo.

Marmorni umivalnik in medeninasta pipa od blizu. Mislim, da je samo pipa Plečnikovo delo.

Prepoznaven Plečnik. Lesen predalnik na kamnitih nogah in z velikim okvirjem za fotografije

Lestenec v jedilnici

Plečnikov napis na lestencu

Plečnikov stol in stojalo za svečo

Medeninasta posodica z zmajčkom

Kam vodijo Plečnikova vrata? V zakristijo ali mogoče v spovednico? Nič od tega. Za njimi je niša s policami za odlaganje kozarcev ... 😎

Parket v jedilnici iz leta 1911 

Leseni kasetni strop v dnevni sobi

Razvejan Plečnikov lestenec

Arhitekt Jože Plečnik ni ustvarjal samo megalomanskih cerkva, lotil se je tudi drobnih predmetov kot je pepelnik 😎

Plečnikova peč z leseno klopjo

Čudovita, visokopritlična vila z vrtom je bila zgrajena leta 1912. po načrtih inženirja Matka Prelovška. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1931. vili dodal zunanje stopnišče, paviljon in ribnik na vrtu in opremil nekaj notranjih prostorov.

Plečnikove foto zgodbe:

Plečnikova hiša

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Pešpot ob reki Savi

Pešpot ob reki Savi, od črnuškega mostu do mosta v Tomačevem, je le del daljše pešpoti, ki nas lahko pripelje vse do kajakašev v Tacnu. Del, ki sem ga prehodila v teh novoletnih praznikih je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU.
Ob poti so klopi izdelane iz lesenih tramov. Odlične so za posedanje in opazovanje konjev, kužkov, ki jih tu ne manjka pa tudi reka Sava s svojimi brzicami je vredna pogleda. Ob pešpoti so tudi naprave za fitnes na prostem in otroško igrišče. V večernih urah vse skupaj osvetljujejo solarne luči. Odlična pridobitev za Ljubljano.

Malo glodam veje, za lepši razgled 😍

Pešpot ob reki Savi, del med črnuškim mostom in mostom v Tomačevem.

Naprave za fitnes na prostem

Fitnes na prostem s pogledom na reko Savo

Igriva kužka, šarplaninec in rotvajler, še ne eno leto stara

Mamiiiii, rotvajler me bo pojedel, všeč mi je 😃

Še malo zrastem pa bom pravi, desetmesečni šarplaninec 😍

Dovolj je bilo igre. Greva domov jest pa malo podremat, če ne bojo preveč odpiral hladilnik 😎

Čudovita pešpot je speljana med reko Savo in hipodromom v Stožicah. Všeč so mi klopi narejene iz lesenih tramov.

Ob pešpoti lahko opazujemo reko Savo ali pa čudovite konje na hipodromu 😍

Pešpot je uredila Mestna občina Ljubljana s pomočjo sredstev EU

Ob pešpoti so solarne luči

Detajl solarne luči na pešpoti ob reki Savi


Ljubljanske foto zgodbe:

Božična zgodba v Živalskem vrtu