Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 

Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 

Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači

Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 

Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 

V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.

Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma

Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.

Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika

Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.

Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači

Detajl vhoda

Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku

Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači

Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎

Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola

V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"

V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači

Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela

Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev

turizem-divaca.si

muzejdivaca.si

Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005

Fabianijev Štanjel

Štanjel je kraška vasica, ki se s kamnitimi hišami na terasah vzpenja po Štanjelskem griču ali Turnu. Na vrhu je ostanek rimskega razglednega ali obrambnega stolpa. Pravijo mu Gledanica in tudi danes je od tu čudovit razgled daleč naokoli. Danes idilična vasica je v svoji zgodovini doživela veliko hudega. Še posebno v obdobju Soške fronte in druge vojne, ko je bilo veliko hiš porušenih pa tudi gradu ni bilo prizaneseno. Za oživitev in obnovo Štanjela je v veliki meri poskrbel arhitekt Maks Fabiani.
Po spletu srečnih okoliščin, je naneslo tako, da sem v kratkem času Štanjel obiskala kar dvakrat. Prvič smo se bolj posvetili cerkvi sv. Daniela in gradu. Tokrat pa ogledu Ferrarijevega vrta in vile. Po ozkih uličicah, mimo kamnitih kraških hiš pa smo se najbolj zagnani sprehodili vse do vrha Štanjelskega griča, do Gledanice.

Grad Štanjel, polovica obnovljena, druga polovica na obnovo še čaka. Pod gradom spomenik padlim v NOB

Leta 1935. je arhitekt Maks Fabiani zgradil portal in cesto, ki vodi do vile Ferrari

Čudovita cesta, v objemu narave, ki nas pripelje do Ferrarijevega vrta, se danes imenuje Fabianijeva pot.

Pergola pod vilo Ferrari

Ferrarijev vrt. Ob ribniku so gredice z zelišči

Ovalni bazen z otočkom in kamnitim mostičkom

Ferrarijev vrt je nastajal med leti 1925 do 1935, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija

Razgledni paviljon

Pogled na kraško pokrajino

Kobdiljski stolp oziroma stolp na vratih je del nekdanjega obzidja. V njem je Fabiani uredil poletno jedilnico za vilo Ferrari, na vrhu pa razgledno teraso.

Vila Ferrari je nastala iz niza hiš, med dvema obrambnima stolpoma, ki jih je postopoma odkupil Fabianijev sorodnik, zdravnik Enrico Ferrari iz Trsta. Pod njo je arhitekt uredil terasasti Ferrarijev vrt s kamnitimi podpornimi zidovi, pergolami, zeliščnimi gredicami, kamnitimi stopnišči, drevesi in rožami. Čudovito. Vrt je danes javno dostopen. Od leta 1999. je tudi kulturni spomenik državnega pomena.

Najnovejša pridobitev Štanjela je Fabianijev čebelnjak, ki stoji na istem mestu kot med obema vojnama, pod Kobdiljskim stolpom.

Detajl Kobdiljskega stolpa z notranje strani. 

Poslikava na pročelju ene od hiš v Štanjelu, prikazuje Marijo z Detetom in sv. Jožefa. Všeč mi je, da so dodali tudi oslička 😎

Ferrarijeva vila z vodnjakom

Tudi rožice imajo lahko svoje škornje 😊

Glavni vhod v vilo Ferrari. V njej je tudi trgovina s spominki

Del porušenega obrambnega stolpa, ob vili Ferrari, ki je še ostal.

Kamnite kraške hiše s širokimi portali in majhnimi okni

Značilnost kraške hiše je tudi "spahnjenca". Prizidek z odprtim ognjiščem in dimnikom, ter pokrit s korci 

Kraška hiša z vodnjakom (štirno), s kamnitimi žlebovi in s korci prekrito streho. V njej je muzej, ki hrani etnološko zbirko

Grajžarjeva hiša v kateri se je rodil tudi Josip Abram (1875 - 1938. Ljubljana). Bil je duhovnik, pisatelj, narodni buditelj in prevajalec. V gimnaziji ga je dr. Janez Evangelist Krek, navdušil za poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, ki jo je kasneje prevajal. Društvo Ukrajincev in Rusinov Karpati je, na Abramovo rojstno hišo, dalo postaviti doprsna kipa obeh velikih mož.

Hiše v Štanjelu so postavljene na terasah, povezujejo jih ozke, kamnite ulice

Nadstropne hiše s kamnitim stopniščem

Glede na to, kako močno je bil Štanjel porušen in poškodovan v prvi in drugi vojni, je danes tu zelo malo hiš, ki še čakajo na obnovo.

Na vrhu terasastega hriba, na katerem stoji Štanjel, je bil nekoč rimski razgledni ali obrambni stolp. Danes je ohranjen le spodnji del stolpa, tako da je razgled na okolico malce slabši pa vseeno zanimiv. Razgledna točka nad vasjo se imenuje Gledanica. Slovenska zastava pa vihra na stebru, ki stoji za Gledanico, v počastitev Dneva državnosti

Pogled z Gledanice na limonast zaključek zvonika cerkve sv. Daniela in na ravninski Štanjel

Niz strnjenih, pritličnih hiš tik pod vrhom Štanjelskega griča ali Turna.

V živo skalo vklesan zbiralnik za vodo, ki se ob deževju, polni po hišnem žlebu

Spahnjenca

Pri odkrivanju Štanjela sem imela živalsko dobro družbo. Metulj me je takole spremljal kar nekaj časa 😍

Kamen na kamen ...

Gotski prezbiterij cerkve sv. Daniela

Nekatere hiše so bile med seboj povezane s prehodom nad cesto

Kamniti bloki na portalu in oknih, nam da vedeti, da je bil tu na delu arhitekt Maks Fabiani. Poslopje je bilo zgrajeno med obema vojnama, kot gospodarsko poslopje. Danes so nekdanji hlevi preurejeni v večstanovanjsko hišo

S kamnitimi bloki obdano Fabianijevo okno

Kovinski izvesek z veduto Štanjela in napisom Čebelarna

Cerkev sv. Daniela, Štanjel

Pritlična hiša, v ravninskem delu Štanjela, v kateri danes domuje pošta in gostinski lokal, je bila zgrajena leta 1938, po načrtih Maksa Fabianija.

Manjši trg, pod srednjeveškim obzidjem, z vodnjakom (štirno) in staro tehtnico. 

Kamnita fasada in Maks Fabiani. Zgradba s kamnitim polkrožnim stolpom je bila zgrajena leta 1938. Kamnita loka sta bila dodana kasneje. 

Okno na polkrožnem kamnitem stolpu z vitražem v podobi štanjelske cerkve

Povezano:

Festival sivke v Ivanjem Gradu

Vir: stanjel.eu

Register NKD