Po Resljevi do Etnografskega muzeja

Na Resljevi cesti, stoji po mojem mnenju eden lepših stanovanjskih blokov, v Ljubljani. Dvonadstropni blok, s secesijskim okrasjem na pročelju, je delo arhitekta Josipa Costaperarie, zgradili so ga leta 1920. kot Železničarski dom.
Ko hodimo po Resljevi cesti in zavijemo proti Etnografskem muzeju, se vsekakor velja ozreti po hišah in njihovih portalih. Vedno se najde kaj zanimivega.
Po kom je dobila ime Pražakova ulica in zakaj? Stara vojašnica na Metelkovi ulici, ki je postala ljubljanska muzejska četrt, ima na ogled zelo zanimive etnološke in druge zbirke. Kakšen svečnik je imel pesnik France Prešeren? Lahko pa tudi vidimo kako čudovite sedežne garniture je delalo podjetje Naglas. Družinska hiša z napisom J.J.Naglas, še danes stoji na Novem trgu, ob Ljubljanici.

Dvonadstropna hiša z visokim pritličjem stoji na začetku Resljeve ulice, v bližini glavne avtobusne postaje. Zgradili so jo konec 19. stoletja, arhitekt in stavbenik pa je bil na Dunaju rojeni, Franc Kaudela. 

Pročelje, ki je obrnjeno na glavno ulico je okrašeno z opeko in bogato s kamnoseškim okrasjem

Detajl stanovanjskega bloka s pročeljem v slogu secesije. Nad glavnim vhodom je maska Merkurja v polkrožnem timpanonu. 

Letnica na pročelju nam pove kdaj so stanovanjski blok, oziroma takrat Železničarski dom, gradili. Arhitekt je bil Josip Costaperaria (1876-1951). Po končanem študiju na Dunaju, je delal v ateljeju slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Tako je dobil tudi delo kot vodja gradnje Narodnega doma v Trstu, ki ga je projektiral Maks Fabiani. (slovenska-biografija.si)

Dvonadstropna, večstanovanjska hiša s secesijskim okrasjem in gabaritom, iz začetka 20. stoletja.

Resljeva cesta, Ljubljana

Večstanovanjska hiša s trgovskim delom v pritličju in zaokroženim "vogalom", na križišču Resljeve in Pražakove ulice

Večstanovanjska hiša na križišču Resljeve in Pražakove ulice s polkrožnimi, kamnitimi balkoni

Obnovljeni del hiše na Pražakovi ulici. Ulica je dobila ime po Aloisu Pražaku (1820. na Moravskem - 1901. Dunaj) . Bil je češki politik, kot avstrijski pravosodni minister pa se je zavzel za večjo rabo slovenščine v sodstvu. (ljubljana.si)

Sokolski dom Tabor, zgrajen med leti 1923. do 1926. Arhitekt, Ivan Vurnik

Ena od zgradb stare vojašnice na Metelkovi ulici. V njej je danes Etnografski muzej

Simetrična, enonadstropna vila s frčado na Taboru. Ob strani ima dva rizalita, v osrednjem delu pa nad glavnim vhodom, sloni balkon na dveh stebrih. Vila je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

Sedežna garnitura iz leta 1940. je bila izdelana v delavnici Naglas

Svečnik, ki je bil v lasti pesnika Franceta Prešerna

Sedežna garnitura iz leta 1900. z vzorčastim žametom

Secesijska sedežna garnitura iz leta okoli 1910. Izdelana je iz barvanega valovitega kartona in vezane plošče.

Bidermajerska sedežna garnitura iz leta 1830. 

Ljubljanske foto zgodbe:

Stara cerkev v Šiški

Vile pod Rožnikom

Mogoče so se tudi povojni stanovalci, čudovitih vil, ob vznožju ljubljanskega Rožnika, kdaj popeljali s Pionirsko železnico, mogoče pa tudi ne. Danes je vsekakor velik arhitekturni užitek, sprehoditi se mimo njih in občudovati njihovo raznolikost. Stanovalci so se, tekom desetletij, odkar vile stojijo, že večkrat zamenjali. Nekateri za svoje lepotice lepo skrbijo, jih obnavljajo, da sijejo v vsem svojem sijaju. Nekatere pa nimajo te sreče. Žalostno samevajo in propadajo, njihovih rešiteljev pa od nikoder.
Ena teh nesrečnic je tudi vila Zlatica, ki je bila v lasti nekdanjega ljubljanskega župana, Ivana Hribarja. Župana, ki je za mesto Ljubljana in njegove prebivalce veliko naredil. Zdaj bi bil že čas, da mu mesto nekaj tega povrne in obnovi njegovo žalostno vilo.

Polkrožni pomol, vile na začetku Ceste 27. aprila, ki je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja

Vilo na Cesti 27. aprila 3, je zgradila Kranjska stavbna družba, leta 1912.

Prizidek z veliko teraso, so zgradili leta 1934.

Čudovita vila, z razgibanim tlorisom, balkoni, reliefom in dvema arkadnima vhodoma, stoji na začetku Ceste 27. aprila. S pročeljem gleda proti parku Tivoli, s krajšo stranico pa na železnico in proti mestu. 

Čudovito vilo je kupil gradbenik Leo Dukič in jo leta 1931. obnovil in dozidal.

Skozi ta čudoviti vhodni portal in arkadni hodnik, je v vilo hodil tudi Josip Vidmar, eden izmed ustanoviteljev OF. Vilo je dobil po vojni, ko so prejšnjega lastnika razlastili. 

Vila je bila zgrajena 1912. leta. Leta 1918. jo je kupil takratni znameniti ljubljanski župan, Ivan Hribar. Po svoji hčerki jo je poimenoval, Zlatica. Leta 1934. so vilo preuredili in dozidali po načrtih arhitekta, Josipa Costaperaria. Trenutno je vila v bolj žalostnem stanju. Čaka na investitorja, ki jo bo obnovil, da bo zasijala v vsej svoji lepoti, Tako kot večina vil, ki jo obdajajo

Vila, nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja

Vila s kvadratnim stolpom

Znamenita vila, v njej je bila ustanovljena OF, 26. aprila 1941. V njej je, do selitve na začetek ulice, živel Josip Vidmar.

Spomenik "na pločniku" je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pred njim so štirje kamniti stebrički. Eden manjka samo na fotki :) 

Tlorisno razgibana hiša, s stolpičem, ki ga pokriva piramidna streha

Vila z vogalnim stolpom

Vila Podrožnik je očem skrita, ampak tudi ograja je svojevrstna umetnina

Doprsni kip Roberta Kollmanna, je odkril predsednik republike, Borut Pahor, 20. aprila 2015. Robert Kollmann ni imel potomcev, zato je grad podaril zvezi slepih in slabovidnih. Ta je leta 1940. vilo-grad prodala, s kupnino pa zgradila šolo za slepe in slabovidne. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (up-rs.si)

Glavni vhod na posestvo, Vile Podrožnik, nekoč Kollmannov grad. Vilo je dal zgraditi ljubljanski trgovec s porcelanom, Franc Kollmann, njegov sin Robert pa jo je podaril slepim in slabovidnim. Danes je Vila Podrožnik protokolarni objekt Republike Slovenija

Hiša z gospodarskim poslopjem je danes dom diplomata, nekoč pa je bila del Kollmannovega posestva.

Povezano: Od Pionirske železnice do Tivolija

Register nepremične kulturne dediščine