Prikaz objav z oznako J.Primorska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako J.Primorska. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. maj 2017

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 
Slovenija, J.Primorska
Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.
Slovenija, J.Primorska
Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.
Slovenija, J.Primorska
V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami
Slovenija, J.Primorska
Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 
Slovenija, J. Primorska
Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.
Slovenija, J.Primorska
Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.
Slovenija, J.Primorska
Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 
Slovenija, J.Primorska
Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.
Slovenija, J.Primorska
Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem
Slovenija, J.Primorska
V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.
Slovenija, J.Primorska
Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija
Slovenija, J.Primorska
Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.
Slovenija, J.Primorska
Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor
Slovenija, J.Primorska
Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Slika z veduto Pirana
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.
Slovenija, J.Primorska
Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.
Slovenija, J.Primorska
Baročna spovednica in cerkvene klopi
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje
Slovenija, J.Primorska
Omarica
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.
Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 
Slovenija, J.Primorska
Sv. Nikolaj na prestolu
Slovenija
Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica



Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.


četrtek, 3. november 2016

Palača Belgramoni - Tacco, Pokrajinski Muzej Koper

V Kopru, na Kidričevi ulici, stoji ena lepših baročnih palač v starem mestnem jedru. In ni jih malo. Zgradili so jo v 17. stoletju, vendar so jo v kasnejših letih večkrat prezidali. Sprva je bila palača v lasti plemiške družine Belgramoni, ki je na svojo veliko žalost, imela med svojimi člani tudi strastnega kockarja. Ta je v eni noči palačo zaigral in tako je prešla v roke družine Tacco. Od tod ima palača dve imeni. Ko je umrl zadnji član družine Tacco, je palača prešla v last mesta.
Po prvi svetovni vojni se je v palačo naselil takratni Mestni muzej za zgodovino in umetnost, predhodnik današnjega Pokrajinskega muzeja Koper. V muzeju so na ogled stalne in občasne razstave, kot so arheološka, umetnostna, zgodovinska. V čudovitem vrtu so uredili lapidarij. V paviljonu ob lapidariju pa je razstava novejše zgodovine s poudarkom na južno Primorsko.
V čudoviti gotski hiši, na Gramscijevem trg, na robu starega mestnega jedra, v bližini Luke Koper pa je na ogled etnološka zbirka.

Slovenija, J.Primorska
Detajl veličastnega vhodnega portala v palačo Belgramoni - Tacco
Slovenija, J.Primorska
Baročna palača je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Tekom desetletij so jo večkrat prezidali

Slovenija, J.Primorska
Baročno trkalo na vratih palače Belgramoni - Tacco. Rojstvo Venere, kipar Tiziano Aspetti (1559. Padova - 1606. Pisa). Na vratih je kopija
Slovenija, J.Primorska
Na kamnitem zidu, ki obkroža vrt palače, so postavljeni kamniti grbi plemiških družin



Slovenija, J.Primorska
V lapidarij je zašel tudi mali železni vodnjak
Slovenija, J.Primorska
Pravičnost in odločnost. Nekako tako sporoča kamniti grb z dvema orloma in krono



Slovenija, J.Primorska
Zmaj, pod njim vklesano ime Nikolaja Gravisija, koprskega plemiča

Slovenija, J.Primorska
Vrt palače Belgramoni - Tacco, obdan s kamnito ograjo, danes spremenjen v lapidarij z veliko zelenja, kot se za vrt spodobi
Slovenija, J.Primorska
Kamniti portal z beneškim levom in stopniščem, nas popelje v vrt As. Tu je oder za različne prireditve, del lapidarija in zanimiv vodnjak oziroma fontana



Slovenija, J.Primorska
Vrtna stran palače s kvadriforo in kamnitim vodnjakom
Slovenija, J.Primorska
Zanimiva fontana s kapitelom, ki je eden redkih ostankov srednjeveškega koprskega vodovoda



Slovenija, J.Primorska
Pogled na vedno zanimive koprske dimnike. Stena med dvema vrtoma je obdana s kamnitimi ploščami, krasi jo tudi stari stenski kamniti vodnjak
Slovenija, J.Primorska
Oder za nastopajoče na vrtu As, krasi stenska slika veliko mlajša kot eksponati v lapidariju. Nastala je leta 1956. Naslikal jo je slikar in ilustrator Vladimir Lakovič.
Slovenija, J.Primorska
Glavno stopnišče s številnimi plemiškimi portreti



Slovenija, J.Primorska
Lesen kasetni strop in zanimiva luč

Slovenija, J.Primorska
Razkošen lestenec in lesen kasetni strop v glavni dvorani oziroma salonu

Slovenija, J.Primorska
Detajl lesenih notranjih vrat

Slovenija, J.Primorska
Reprodukcija "Mrtvaški ples" iz Hrastovelj

Slovenija, J.Primorska
Portret markiza Gravisi iz prve polovice 18. stoletja. Slikar Bartolomeo Nazari (1693-1758)

Slovenija, J.Primorska
Leseni notranji portali palače Belgramoni - Tacco
Slovenija, J.Primorska
V salonu plemiškega nadstropja palače visi slika, ki prikazuje Koper, ko je bil ta še otok. Nastala je okoli leta 1600.
Slovenija, J.Primorska
Slikar Vittore Carpaccio, Slavnostni prihod podestata Sebastiana Contarinija v koprsko stolnico. Žal je slika v koprskem muzeju zgolj reprodukcija. Original je v tržaškem muzeju

Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Marija z detetom in donatorjem. Kamniti relief je izdelan iz istrskega kamna, Johannes de Petro 1401

Pogled v atrij, v pritličju palače. Tu so razstavljene lesene klopi - skrinje. Na stenah pa so številni plemiški grbi
Plošča s soncem, na tleh, pred notranjim stopniščem

Slovenija, J.Primorska
Originalni mozaik iz rimske hiše v Simonovem zalivu
Grbi koprskih plemiških družin. Nad vrati kamniti relief Marija z otrokom, sv. Petrom, sv. Frančiškom in donatorjema, iz druge polovice 14. stoletja




Razkošen grb beneškega plemiča Alvisa Soranza iz leta 1591.

Restavrirana lesena klop s poslikanim naslonjalom. Klop je služila tudi kot skrinja

Detajl poslikane lesene klopi





Slovenija, J.Primorska
Beneško-gotsko okno s kamnito polico na konzolah
Slovenija, J.Primorska
Gotska hiša na Gramscijevem trgu je nastala v 14. stoletju. Med nadstropji je lesen konzolni napušč, nad njim pa trilistna beneško gotska okna. Hiša gosti etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja Koper

Slovenija, J.Primorska
"Balerinke" iz 18. stoletja, izdelane iz brokatne svile, bogato izvezene in s svilenimi trakovi.  Etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Koper


Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Koprska stolnica



Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988
pokrajinskimuzejkoper.si