Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice. 

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Kapelica ob potoku Jesenica.

Potok Jesenica 

Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar. 

Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh. 

Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 

Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom

Register NKD

Kropa pri Radovljici

Kropa in Kamna Gorica sta dve slikoviti vasici, ki ju je fužinarstvo dodobra zaznamovalo in je v obliki umetnega kovaštva tudi danes vidno na vsakem koraku. Bližnja Jelovica je bila bogata z železovo rudo, da o lesu niti ne govorimo. Ljudje so to s pridom izkoristili. Nekateri so obogateli, večina pa je samo našla delo za skromno preživetje.

Skozi Kropo teče potok Kroparica, ki je bil del mreže vodnih rak. Na njih so postavljali vodna kolesa, ki so poganjala mehove, te pa so uporabljali kovači in kovačice pri svojem delu. Ja, tudi kovačice so bile in ob delu so na ognjišču, kjer so kovale žeblje, tako "mimogrede" še skuhale kosilo. Bregova Kroparice povezuje več kamnitih, ločnih mostov. Ob njih je rastlo mogočno drevo ob katerem so se Kroparji srečevali in modrovali.

Naš sprehod po razloženem starem trškem naselju smo začeli in končali na začetku, na številki 2, kjer že nekaj stoletij stoji gostilna Pri Jarmu. Za začetek smo si privoščili kavo, za zaključek slikovitega in zanimivega sprehoda pa še odlično pozno kosilo.

Kropa se deli na tri dele: Spodnji Konec, Srednji Konec ali Plac in Zgornji Konec. Ob potoku so nanizane mogočne fužinarske hiše. Večina je lepo obnovljenih. Fužinarstvo in življenje v Kropi je predstavljeno v Kovaškem muzeju na Placu in na edinem vigenjcu (kovačija), ki se je ohranil v Zgornjem Koncu Krope. V njem so nam nazorno prikazali težko delo kovanja žebljev, ki je trajalo precej več kot osem ur na dan. V bližini je tudi rojstna hiša slikarja Janeza Potočnika. Od tu se po peš poti vzpnemo do župnijske cerkve sv. Lenarta, ki so jo poslikali pomembni slovenski slikarji. Če slikarja Matevža Langusa kar pogosto videvamo po naših cerkvah pa je slikarka Ivana Kobilca bolj redka gostja v sakralnih objektih. Njeno delo lahko vidimo v glavnem oltarju, a le ob posebnih dogodkih. Na našo željo so nam sliko pokazali. Recimo, da je bil naš obisk tak poseben dogodek. 😊Podobno sliko Ivane Kobilca, najdemo tudi v taborski cerkvi Marije sedem žalosti v Podbrezju. 

Na drugem bregu Kroparice stoji manjša cerkev Matere Božje (Kapelca), ki jo je poslikal Matija Bradaška. Obe pa sta polni umetno kovanih izdelkov, od daritvene mize in ambona pa do svečnikov in Križanega, delo domačega mojstra umetnega kovaštva Joža Bertonclja. 

Nekdanji vodni zbiralnik v Kropi obdaja umetna kovinska ograja z zmajčki. Delo kroparskega mojstra umetniškega kovaštva Joža Bertonclja ((1901-1976).

Jezero v starem trškem jedru Krope? Ne, to je vodni zbiralnik ali Bajer iz leta 1558. Skupaj z rakami (vodna korita) in zapornicami, je z vodno energijo, ki je poganjala sistem mehov in težkega kladiva (razstavljen pri Kovaškem muzeju), oskrboval Spodnjo fužino, topilnico železove rude. Zgradili so jo sredi 16. stoletja. Bajer so obnovili leta 2001.

Bajer, vodni zbiralnik iz leta 1558. so obnovili leta 2001.

Baročna kapelica sredi starega trškega jedra Krope. S prizori iz Svetega pisma jo je v celoti poslikal v Kropi rojeni slikar Janez Potočnik.

Poslikava notranjosti Potočnikove kapelice. Dva angela držita Marijino podobico. Spodaj skupina ljudi v oblačilni noši prve polovice 19. stoletja.. 

Staro trško jedro Krope. Potočnikova kapelica in dve fužinarski hiši, ki ju je zob časa dodobra načel. 

Kropa, muzej na prostem. Ohranjeno orjaško kladivo na vodni pogon. Imenovali so ga repač. Z njim so izdelovali cajne oziroma polizdelke za žeblje.

Kovaški muzej Kropa se nahaja v mogočni fužinarski, Klinarjevi hiši. Njena zasnova sega v 17. stoletje. V njej je bila gostilna, čitalnica, v letu 1894. ustanovljena žebljarska zadruga pa tudi vajeniška šola.

Ob potoku Kroparica so v spomin na fužinarske čase postavili nakovala

Meni ena lepših ohranjenih fužinarskih hiš v Kropi. Osnova hiše je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila v 19. stoletju. V njej so bivali lastniki fužin in njihovi delavci, kroparski kovači in njihove družine. V fužinarskih hišah je nekoč bivalo tudi do sto ljudi. V pritličju so bili trgovski prostori. Kamnito slopno Florjanovo znamenje nosi letnico 1602. V 18. stoletju so ga povišali. Mimo znamenja pelje pot do Marijine cerkve (Kapelce)

Kamniti most Na Placu je iz konca 18.stoletja

Umetno kovana ograja z zmajčki, ob potoku Kroparica. Idejna zasnova domačega umetniškega kovača Joža Bertonclja. Na drugi strani potoka stoji spomenik NOB. Spomenik so postavili leta 1966. po načrtih arhitekta Alberta Sušnika. Načrt za skulpture sta izdelala kiparja Marija Benedetti Keržič in Stane Keržič. 

Mazollijev dvorec v Kropi 58 je v osnovi iz leta 1620. Krasita ga dva konzolna pomola na vogalih in bifora v nadstropju. Nad glavnim vhodom je spominska plošča posvečena nadučitelju Marku Kovšci. Od leta 1888. do 1957. je bila v dvorcu šola. 

Spominska plošča z reliefom na pročelju nekdanje šole, Kropa 58, iz leta 1895. Posvečena je nadučitelju Marku Kovšci (1838. Podvelb - 1894. Kropa)

Relief, Marija z Jezuščkom, na pročelju hiše v Kropi

Zmaj, delo mojstra umetniškega kovaštva Joža Bertonclja (1901-1976) iz Krope. Umetno kovani Bertoncljevi zmajčki krasijo tudi nabrežje Ljubljanice in Ljubljanski grad

Del starega trškega jedra Krope, ob potoku Kroparica, se je nekdaj imenoval Ta usrana gasa. Nadstropna fužinarska hiša v obliki črke L ima osnovo iz druge polovice 18. stoletja (1770). V 20. je bila obnovljena in predelana. V nadstropju je balkon s kovano ograjo. Hiša ob njej je iz konca 17. stoletja (1699). Očitno ni od nikogar, ker žalostno propada. Na oknih so velike lutke. Performans? 

Poslikava v arkadnem hodniku rojstne hiše slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)

Rojstna hiša slovenskega slikarja Janeza Potočnika v Kropi 56.

Detajl vigenjca (kovačnice) Vice v zgornjem delu Krope.

Vigenjc Vice v zgornjem delu Krope. Nekdanja kovačnica je spremenjena v muzej kjer obiskovalcem pokažejo kako so delali kovači in kovačice.

Muzej Vigenjc Vice v Kropi. Ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev. Prvi na sliki in največji se imenuje Benečan. Kovali so ga za Benetke, tako da Benetke ne stojijo samo na kraškem lesu, temveč tudi na kroparskih žebljih, ki les povezujejo. Težko, celodnevno udarjanje s kladivom so opravljale tudi ženske in starejši otroci. Ker so bili ves dan od doma, so v kovačiji tudi kuhale. Vsaka je imela na ognjišču svoj lonec v katerem so "mimogrede" še skuhale kosilo.

Kropa, staro fužinarsko naselje se deli na Spodnji in Zgornji Konec, vmes je Srednji Konec oziroma Plac. Vodne rake in zapornica na Zgornjem Koncu

Barvita, baročna kapelica z dvema stebroma iz tufa in poslikavo Križanja in Marije na pročelju je iz konca 19. stoletja. Poslikavo pripisujejo baročnemu slikarju Matiji Bradaška. Kapelica stoji ob Kroparici v Zgornjem Koncu.

Kropa. Kamniti most čez Kroparico v Zgornjem Koncu. Zgrajen je bil leta 1800. 

Z obzidja župnijske cerkve sv. Lenarta je lep pogled na staro vaško jedro Krope. Fužinarske hiše, Kovaški muzej, na vzpetini kapelica Matere Božje in Mežnarija

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Stranski vhod v cerkev. Lesena vrata krasijo umetno kovani elementi, ki tvorijo nekakšno mrežo. Enkratno ☺

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Freske je ustvaril slikar Matija Bradaška

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Orgle in freske, ki so nastale okoli leta 1900

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Baročna prižnica s sliko 'Pridiga na gori', ki je delo delavnice Leopolda Layerja iz Kranja. 

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Marija Brezmadežna, oltarna slika, ki občasno zamenja sv. Lenarta, je delo slovenske slikarke Ivane Kobilca iz leta 1895.

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Krstilni kamen

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Umetno kovan podstavek daritvene mize, ambon in Križani, so delo kroparskih umetniško kovaških mojstrov, Joža Bertonclja in Jožeta Šolarja. Oltarna slika je delo slikarke Ivane Kobilca. 

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. V glavnem oltarju je kip sv. Lenarta. Dva stranska baročna oltarja, sv. Jožefa in Ecco Homo pa krasita sliki baročnega slikarja iz bližnje Kamne Gorice, Matevža Langusa. 

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca)

Ozka dolina ob potoku Kroparica in v naročju planote Jelovica kamor se je umestila slikovita fužinarska vasica Kropa. 

Polkrožni kamniti portal iz tufa in tristrano kamnito stopnišče. Na portalu letnica 1741. Vhod v nekdanjo Kaplanijo pozneje Mežnarija.

Nadstropna, pet-osna hiša s polkrožnim portalom in poudarjenimi okenskimi okvirji iz tufa. Okna v pritličju imajo kovano mrežo. Na portalu je letnica 1741. Hiša je bila sprva kaplanija, pozneje pa mežnarija. Je tudi rojstna hiša bratov Dermota, ki so bili odlični operni pevci. Najbolj znan je Anton Dermota. Bil je član Dunajske državne opere.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Obok prezbiterija je poslikal Matija Bradaška, leta 1901. Na osrednji freski je Marija in angel Gabrijel. Na desni, Marija in Jožef prineseta malega Jezusa v tempelj, na levi sta Marija in Elizabeta. Poleg svetnikov, je Matija Bradaška naslikal dva požara, ki sta zajela Kropi. Eden zaradi nepazljivosti, drugi požar je bil podtaknjen.  

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Zanimivost cerkvice je baročna prižnica, ki se zlije s spovednico.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Orgle in relief sv. Cecilije. Križev pot je delo Matije Bradaška iz leta 1880.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Nenavaden leseni križ je iz leta 1969. Postavili so ga ob stoti obletnici prenove Marijine podobice, ki je del glavnega oltarja. Vsak obiskovalec dogodka je v križ zabil kroparski žebelj. Tako so simbolično povezali Križ in žebljarstvo.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Sliko pripisujejo domačemu slikarju Janezu Potočniku. Prikazuje nastanek božje poti "Pri Kapelci" in angele, ki otrokom kažejo Marijino podobo.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Umetno kovaštvo v Kropi. Svečnik, delo Joža Bertonclja.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Razpelo je leta 1975. podaril cerkvi mojster umetnega kovaštva Joža Bertoncelj. Za razpelo je dobil zlato medaljo na mednarodnem sejmu domače obrti v Munchnu.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Stranski baročni oltar Svetih treh kraljev

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Glavni oltar z Marijino podobo, ob njej sta njena starša sv. Ana in sv. Joahim. Ob slavoločni steni stojita stranska oltarja Svetih treh kraljev in Svetega Križa. Daritveni oltar in ambon sta, kot se za Kropo spodobi, iz umetno kovanega železa.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Ob njej pelje stara pot na Jamnik

Hiša ob vodnem koritu (rake) s kovanimi ograjami

Impozantna, kar deset osna, nadstropna stavba, ki stoji na začetku Krope, je bila zgrajena med leti 1952. do 1954. Stavbo so zgradili s prostovoljnim delom zaposleni v podjetju Plamen. V njem so uredili Sindikalni dom. Imeli so gledališče, kino, dvorane za proslave in druženja. Danes je to Kulturni dom. Drugo ime, enaka ali podobna dejavnost. Načrte za stavbo je izdelal arhitekt Maks Strenar (1901. Trst - 1968. Kranj). Bil je Plečnikov študent. 

Pročelje Kulturnega doma v Kropi krasijo številni detajli umetnega kovaštva. Med drugim tudi tale polkrožni portal s kovanimi vrati, ki vodijo v knjižnico Antona Tomaža Linharta.

Na začetku Krope, na številki 2, se nahaja gostilna Pri Jarmu oziroma Pr' Jarm, ki ima dolgoletno tradicijo. Zgrajena v drugi polovici 18. stoletja (1770). V času fužinarstva so se poleg gostinstva ukvarjali tudi s prevozništvom. 

Gospodarsko poslopje gostilne Pri Jarmu ima obliko črke L. Spodaj zidano, zgoraj leseno. Še najbolj mi je všeč del s ptičjimi valilnicami in pasjo hiško pod stopnicami. Kužki že zdavnaj ne živijo v takih hiškah, zdaj je njihov prostor na kavču. Vsaj za večino 😊

Kamna Gorica, rojstni kraj baročnega slikarja Matevža Langusa

Vir:

- Voden ogled z lokalno vodnico

- Register NKD

- mro.si/kovaski-muzej-kropa

- Kropa in Kamna Gorica, Kulturno turistični vodnik, 2017

- Tristo let Kapelice: Kropa 1705-2005, uredil Joža Eržen, Župnija Kropa, 2005