Prikaz objav z oznako Anton Cebej. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Anton Cebej. Pokaži vse objave

četrtek, 7. februar 2019

Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baročna prižnica
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Niša z baročnim kipom sv. Avguština
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 
Osrednja Slovenija, Moravška dolina
Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini


3. Mojster Zaprtega vrta


5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk




Vir: 
Register nepremične kulturne dediščine
zupnija-moravce.rkc.si
Wikipedija (Jurij Vega)






četrtek, 6. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

8. Valvasorjev grad Bogenšperk



Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008