Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Tih deževen dan nas je iz Divače popeljal v največjo slovensko vas Lokev na Krasu. Središče starega vaškega jedra je baročna župnijska cerkev sv. Mihaela. Njena notranjost je prava mala galerija slikarja Toneta Kralja. Freske je ustvaril konec leta 1942. in na začetku leta 1943. Obok prezbiterija krasi Zadnja večerja, v trenutku, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. V ladji so štiri velike freske Kristusa Samaritana, Kralja, pastirja in sejalca. Fašistom na očeh je Tone Kralj naslikal domoljubne freske s katerimi je pozival k uporu proti fašizmu. Poleg Kristusa in slovenskega naroda je naslikal tudi kraške vasi, ki gorijo, bodečo žico okoli taborišč pa tudi hudobce v nacionalnih barvah okupatorja.

Ob župnijski cerkvi sv. Mihaela stoji gotska kapela Marije Pomočnice, za njo pa nekdanji obrambni stolp, ki so ga skupaj z obzidjem zgradili Benečani okoli leta 1487. V dolgih stoletjih je imel Beneški stolp precej različnih namembnosti. Leta 1830. so dogradili kamnito stopnišče, naredili nadstropje in vstavili okna ter v njem ustanovili vaško šolo. Ko so zgradili novo, je stolp dobilo Bralno in pevsko društvo Tabor. 1930. so fašisti v njem uredili občino, po vojni pa je bila tu Zavezniška vojna uprava cone A. 14. avgusta 1994. so v stolpu odprli Vojaški muzej, v katerem še danes domuje zasebna zbirka.

Staro vaško jedro ima kar nekaj ohranjenih kraških domačij s poslopji in notranjim borjačem, ki so obdani s kamnitim zidom. Ob glavni ulici pa lahko občudujemo obnovljeno templjarsko palačo s častitljivo letnico 1698. na prekladi, staro muzejsko Fabianijevo trgovino in kmečki dvorec v katerem se že leta 1679. omenja gostilna. Družina Muha kraško gostilno tudi danes uspešno upravlja.

Zelo slikovito historično vaško jedro, vredno obiska in ogleda.

Slikar Tone Kralj, Zadnja večerja, obok prezbiterija v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi na Krasu. Prizor, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. Skrajno levo je ta tudi upodobljen. Juda Iškarijot z mošnjičkom denarja, ki ga je prejel za izdajstvo, se skuša izmuzniti. 

Prezbiterij cerkve sv. Mihaela z baročnim glavnim oltarjem in kipom sv. Mihaela nadangela ter fresko Toneta Kralja na oboku, Zadnja večerja.

Tone Kralj, Kristus Kralj, ki se je po oblaku spustil na Zemljo. Angelčka mu držita krono. Na desni je slovenski narod, ki ga Kristus z iztegnjeno roko sprejema v svoje varstvo. Na levi klečeplazijo hudobneži z mošnjo denarja, mečem in puško želijo podkupiti Kristusa. Ta jih ne mara in jih zavrača z dvignjeno roko. 

Križev pot na korni ograji

Tone Kralj, Kristus dobri pastir. Rešuje jagnje, ki se je oddaljilo od črede in se zapletlo v žico. Prispodoba za slovenski narod, ki ga skuša rešiti pred vojno grozoto. Tudi baročno prižnico je poslikal Tone Kralj. Naslikal je simbole štirih evangelistov. V srednjem polju so simboli Kristusa, golob z oljčno vejico, križ in riba.

Tone Kralj, Kristus svetopisemski sejalec. V ozadju je slikar naslikal vas Lokev s cerkvijo. Kristus seje dobro seme, za njim pa hudoba seje slabo seme. Hudobnež ponazarja fašizem in nacizem.

Tone Kralj, Kristus Usmiljeni Samaritan, ki pomaga ranjencu. Oblečena sta v slovenske nacionalne barve, ki ponazarjajo trpeči slovenski narod. Na levi prežita hudobca, fašizem in nacizem

V drugi polovici 18. stoletja so ladijski obok okrasili z rokokojsko štukaturo.

Današnja baročna cerkev sv. Mihaela je iz 17. stoletja

Kamnit baročni portal (porton), skupaj s kamnitim obzidjem obdaja župnijsko cerkev sv. Mihaela v Lokvi.

Kapela Marije Pomočnice z gotskim portalom in s streho prekrito s skrilavci. Nad vhodom je plošča z letnico 1426, ko so zgradili kapelo. 

Gotsko okno s krogovičjem in s skrilavci krita kapela Marije Pomočnice

Doprsni kip, na visokem podstavku, Virgila Ščeka (Trst, 1889 - Ljubljana, 1948). Bil je duhovnik, narodni buditelj, politik, publicist in je nekaj časa deloval tudi v Lokvi.. 

Detajl na podstavku spomenika

Spominski park. Osrednji spomenik, obelisk na kamnitem podstavku v obliki rdeče zvezde je posvečen padlim v NOB. Postavili so ga leta 1955. Leta 2000. so postavili ploščo z imeni padlih. Na desni strani je spomenik slovenske osamosvojitve. Za parkom sta osnovna šola in vrtec

Veličastna zgradba v starem vaškem jedru je nekdanji obrambni stolp zgrajen leta 1487.  Danes je v njem Vojaški muzej Tabor. Današnjo podobo je Beneški obrambni stolp dobil okoli leta 1830, ko so mu dogradili kamnito stopnišče in vgradili okna. Vanj se je naselila vaška šola, ki je delovala do leta 1886, ko so nedaleč stran zgradili novo. 

Pred vhodom v Vojaški muzej je na steni skulptura posvečena pisatelju Tonetu Svetini in njegovi knjigi Ukana.

Kamnito stopnišče je nekdanji obrambni stolp dobil leta 1830.

Konec 19. stoletja se je v Beneški stolp vselilo Bralno in pevsko društvo Tabor Lokev. Tu so delovali vse do fašistične okupacije, ko ti prepovejo delovanje društva in rabo slovenskega jezika. 1930. so Italijani v njem odprli sedež občine. Po vojni je tu potekala meja med cono A in cono B. Lokev je spadal pod cono A, bližnja Divača pa pod cono B. V stolpu je takrat domovala Zavezniška vojna uprava cone A. 

Vaški kamniti vodnjak, ob njem pa ohranjeni del kamnitega odtoka

Pisana, nadstropna zgradba je bila zgrajena leta 1930. Nahaja se v starem vaškem jedru. V njej je vrtec.

Templjarska hiša stoji tik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela. Preklada nad glavnim vhodom nosi letnico 1698.

Kraška domačija obdana s kamnitim zidom, ki ščiti pred radovedneži, predvsem pa pred kraško burjo

Kamniti portal vodi na obzidano dvorišče oziroma borjač. Visoko obzidje je odlična obramba pred burjo.

Secesijska vila v Lokvi

Razgiban tloris nadstropne hiše s kamnitimi okenskimi okvirji, prekladami in policami. Barva fasade je verjetno novejšega datuma. V hiši je tudi gostilna in picerija. 

Lokev na Krasu je največja slovenska vas. Spada pod občino Sežana

Zadružni dom

Najstarejša kraška gostilna in domačija Muha v Lokvi na Krasu. Gostilna Muha je prvič omenjena že leta 1679. kot furmanska gostilna in kmečki dvorec.

Tudi gmajna je zaščitena s kamnitim zidom

Gasa oziroma stranska ulica

Secesijsko pročelje nadstropne stanovanjske hiše

Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela

Vir: voden ogled fresk Toneta Kralja
Davor Kernel, Kras - Brkini Poslikave Toneta Kralja, Sežana, KD Vilenica, 2003
vojaskimuzejtabor.eu

Piran, Fiesa, Pacug, Beli Križ, Piran

Ne, ni avtobusni vozni red. To je moja slikovita peš pot, ki se začne in konča v Piranu, dolga je približno deset kilometrov. Ob njej pa morje in gozdovi, narava in jezeri, vile in počitniški domovi pa razglediiiiii 😍

Zelena Fiesa

Veliko jezero v Fiesi je nastalo za potrebe nekdanje opekarne. Ob njem, tam kjer je danes travnik oziroma plaža, so stale dolge lesene barake. V njih so izdelovali opeke. Domačini, ki so tu odraščali, se spomnijo, da so se v jezeru tudi kopali. Potem pa se je zgodila utopitev pa ne le ena in kopanje so prepovedali.

Zelena Fiesa ima svoj gozd in svoje gobe. Jurčki ravno niso, so pa lep okras gozda

V gozdu, v bližini Malega jezera, se nahaja izvir Bosna, Bosnia, domačini mu pravijo Božnja. Ni ravno alpsko živahen, je pa mediteransko ležeren. Vsake toliko malce zabrbota in tako pokaže, da je pravi izvir. Od kod ime? Razlag je kar nekaj. Meni je najbolj všeč tista, ko so otroci postali žejni, so rekli gremo v Bosno po vodo. Voda je bila takrat pitna, izraz "Bosna" pa se je otrokom zdel kot nekaj kar je daleč. Potok z vodo napaja Malo jezero

Dom Breženka je dobil ime po obrežnem polžu. V stavbi je Center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Z Breženke je lep pogled na piranski klif in tlakovano peš pot pod njim

Suhozid v gozdu

Detajl secesijske vile v Fiesi

Secesijska vila v razpadanju. Verjetno zgrajena okoli leta 1900. Stoji na meji med Fieso in Pacugom.

Bungalovi, ki stojijo ob secesijski vili in so prav tako v razpadanju, so po mojem mnenju zgrajeni po načrtu arhitekta Eda Mihevca. Po besedah domačina, je bil tu nazadnje počitniški dom nekdaj uspešne Kartonažne tovarne.

Še en del Mihevčevih bungalovov v Fiesi. 

Prava mediteranska idila. Kamnita hiša sredi oljčnega nasada

Vodnjak ob poti

V Pacugu je kar nekaj počitniških domov

Srečneži, ki imajo tak razgled s svojih teras 😎

Pot med bambusi

Počitniški dom v zalivu in piranska cerkev v daljavi

Klop z razgledom 😎

Od Belega Križa do Italije 😎

Če je Beli Križ, mora imeti svoj križ. Obkrožajo ga mozaiki štirih evangelistov. 

Pogled na Fieso, Pacug in na Tržič - Monfalcone

Vila v gozdu z beneškim pridihom. Stolpič in beneško-gotsko okno, na žalost zazidano. Ker je opeka enaka kot pri stolpiču, predvidevam da je bilo okno že v osnovi samo navidezno

Tlakovana gozdna pot povezuje Beli Križ in Fieso, ali obratno, po želji

Še blagi ovinek na levo in ...

... konča se gozdna idila in odpre se pogled na jezero in morje

Kdo bo hitrejši? Jaz, kajti barka je zasidrana 😄

Piranski kamniti portal, Ulica IX. korpusa

Ko maček misli, da je lev 💜

Kar tukaj, ob tvoji nogi bom počival, lahko me pa tudi malo "čohaš" 💓

Koliko rok je že videla tale kljuka 😎 Vhod na zvonik cerkve Marije Zdravja, ob svetilniku

Na Punti. Ena kleše istrski kamen, eden opazuje, da o psu niti ne govorimo 😎

Forma viva na Punti. Delfinček ujet v istrski kamen 💜

V nekdanjem stanovanju svetilničarja, so občasne razstave. Tokrat so ustvarjali otroci iz piranskih vrtcev. Mogoče se pa Piran ojunači in iz razgibanega svetilničarjevega stanovanja nastane luksuzni apartma 😉

Cerkev Marije Zdravja na Punti, je dobila obnovljeno štukaturo na stropu

Piranske strehe in dimniki

Piran 💓


Piranske foto zgodbe