Prikaz objav z oznako šola. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako šola. Pokaži vse objave

petek, 23. junij 2017

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Izlet v Domžale? Zakaj pa ne. Nekateri pravijo, da Domžale nimajo starega mestnega jedra. toda v pisnih virih se kraj omenja že v začetku 13. stoletja. Trške pravice dobi šele leta 1925, ko so se združile štiri vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Študa. Rekla bi, da je Študa najstarejši del današnjega mesta in tudi njegovo staro mestno jedro. Središče le tega je Goričica z župnijsko cerkvijo, ki stoji na mestu stare cerkve, ki je bila obdana z dvojnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi kot obramba pred turškimi vpadi. Na začetku Ljubljanske ceste stojijo pritlične hiše z gospodarskimi poslopji iz konca 19. stoletja. Zelo izstopa secesijska palača Kulturni dom, nekdanja vinska klet pa tudi zgradba občine in gasilski dom, ki so nastale v začetku 20. stoletja.
Trg in mesto je močno zaznamovala zelo uspešna slamnikarska obrt. Iz manjših delavnic, ki so jih imeli domačini, se je s pomočjo Tirolcev slamnikarska obrt, tekom desetletij, razvila v industrijsko proizvodnjo. O tem pričajo številna poslopja, v katerih so se ukvarjali s slamnikarstvom. Uspešna obrt  ima tudi svoj Slamnikarski muzej, s stalno zbirko "300 let slamnikarstva na Slovenskem".
Na drugem koncu Domžal pa še vedno ob Ljubljanski cesti, se nahaja Češminov park, ki je bil glavni razlog za obisk mesta. 11. junija se je tu odvijala prireditev za vse "pasjeljubce", Festival za ljubitelje živali. 🐕
Osrednja Slovenija
Vila Kurzthaler, na Ljubljanski cesti, je bila zgrajena leta 1910. Zgradila sta jo brata Kurzthaler, ki sta se ukvarjala s slamnikarstvom. Čudovito vilo so gradili stavbeniki iz Benetk 
Osrednja Slovenija
Na stičišču Ljubljanske in Kolodvorske ulice stoji Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Domžal. Ustvarila sta ga kiparja Peter Loboda, ki je tudi avtor kipa Kristusa na župnijski cerkvi in Frančišek Smerdu ter kamnosek Franc Mežnar. Na kamnitih podstavkih je pet kipov, ki predstavljajo mater, upornika, borca, interniranca in ubežnika iz nemškega taborišča. Postavili so ga leta 1954.
Osrednja Slovenija
Nekdanja Nemška šola je bila zgrajena leta 1890. Šolo so obiskovali otroci družin, ki so s Tirolske prišli v Domžale in tu delali med slamnikarsko sezono, čez poletje pa so se vrnili domov. Po prvi svetovni vojni je šola prenehala z delovanjem. Leta 1926. je v zgradbi začela delovati prva banka v Domžalah. 
Osrednja Slovenija
Vogalna, nadstropna hiša, ki se tako lepa "prilega" stiku Ljubljanske in Kolodvorske ulice, je Menartova hiša. Zgradil jo je trgovec, na začetku 20. stoletja. Na žalost se je preveč zadolžil, zato je zgradba prešla v last banke. Verjetno ne te, ki danes domuje v prelepi palači. 😎
Osrednja Slovenija
Palača, v kateri danes domuje Občina Domžale, ima zelo pestro zgodovino lastnikov in najemnikov. Zgradbo so zgradili tirolski podjetniki leta 1874. Sprva je bila nadstropna stavba, v kateri je bila slamnikarska tovarna. Ko so, leta 1927, prenehali s proizvodnjo, je zgradbo kupil trgovec Anton Volk. V pritličju je uredil skladišče za žito, v zgornjem nadstropju pa stanovanjske prostore. Ob vili je uredil tudi park s sprehajalnimi potmi. Po drugi vojni so zgradbo prenovili in ji dodali nadstropje. V njej so gostovali pošta, zdravstveni dom pa sodišče pa verjetno še kdo. Ob palači je še vedno urejen park s paviljonom, za različne prireditve na prostem
Osrednja Slovenija
Kulturni dom Franca Bernika. Nadstropna palača v slogu secesije, je bila zgrajena leta 1910, kot Društveni dom, na pobudo duhovnika, gospodarstvenika in pisatelja Franca Bernika ter po načrtih arhitekta Franca Ravnikarja. 
Osrednja Slovenija
Palača Kulturnega doma je zgrajena v obliki črke L. V njej je danes Glasbena šola, dvorana za kino predstave in druge prireditve
Osrednja Slovenija
Visoko pritlična, podkletena secesijska zgradba, ki je dolga kot ponedeljek, je bila zgrajena leta 1910. Nastajala je pod taktirko istega moža, ki je gradil sosednji Kulturni dom, Franca Ravnikarja. Stavba je bila zgrajena po naročilu Antona Mullerja, gostilničarja in vinskega trgovca. Take zgradbe je Muller videval na svojih trgovskih poteh po Panonski nižini. Bil je tako navdušen nad njimi, da si je tudi sam omislil eno. Imela je veliko vinsko klet in trgovino z vinom pa tudi stanovanjske prostore za številno družino
Osrednja Slovenija
Osrednji del secesijske, nekdanje Mullerjeve vinske kleti
Osrednja Slovenija
Gasilski dom Stob z letnico 1906. Arhitekt in tesarski mojster Franc Ravnikar, je imel na današnji Ljubljanski ulici, v Domžalah, kar precej naročil in dela. Tudi gasilski dom s secesijskimi elementi in stolpičem na dvokapni strehi, je njegovo delo. 
Osrednja Slovenija
Pritlična stanovanjska hiša s podstrešjem in frčado je značilna za Domžale konec 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Dvojna frčada s pilastri in lesenim zatrepom na eni izmed zapuščenih hiš
Osrednja Slovenija
Tudi v Domžalah imajo radi beneško rdečo barvo 😎

Osrednja Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s pravokotnim tlorisom, dvokapno streho in podstrešjem
Osrednja Slovenija
Simpatična domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, iz sredine 19. stoletja. Pritlična, zidana hiša, s kamnito obrobo in kovano mrežo na oknih, s podstrešjem in obvezno frčado. Gospodarsko poslopje krasijo opečne prezračevalne line v obliki bifore s polkrožnim zaključkom
Osrednja Slovenija
Godbeni dom in Slamnikarski muzej na Kajuhovi 5. Zgrajen je bil med leti 1925 do 1929. Leta 2012. so v zgradbi uredili Slamnikarski muzej s stalno zbirko "300 let slamnikarstva". 
Osrednja Slovenija
Niša na pročelju, z znakom domžalske godbe in letnico 1926
Osrednja Slovenija
Spominska plošča trem godbenikom, padlim v drugi vojni. Ploščo z nadstreškom so odkrili leta 1954.
Osrednja Slovenija
Beli poni v Češminovem parku, na prireditvi Festival za ljubitelje živali (11. junij 2017)
Tačke pomagačke
V Češminovem parku sem srečala člane Društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Bugi je najdenček, ki je bil ob prihodu v hišo svoje vodnice, zelo ubogi. Vsi, ki so skrbeli zanj, so govorili kako je kuža "bugi" in tako je dobil ime Bugi. Danes ni nič več "bugi", temveč Bugi - terapevtski kuža 😍
Osrednja Slovenija
Tudi bernski planšarski pes je Tačka pomagačka. Kljub vročemu dnevu je terapevt nasmejan 😍
Osrednja Slovenija
Zajčevo znamenje ob Češminovem parku. Leta 1936. ga je postavil oče v zahvalo za sinovo življenje. Znamenje je bilo del vrtne ograje in hiše družine Zajec, ki ne stoji več. 
Ljubljanska cesta
Gostilna Keber je bila odprta leta 1785. Kljub temu, da je hiša od tistih let, močno predelana pa še vedno ponosno nosi letnico ustanovitve na svojem pročelju. Je najstarejša, še delujoča gostilna v Domžalah. Stoji v bližini Češminovega parka.
Osrednja Slovenija
Povževo znamenje, ob nekdanji Povževi slamnikarski tovarni. 
Osrednja Slovenija
Bratje Oberwalder s Tirolske, so na mestu nekdanje Povževe domačije, leta 1882. ustanovili slamnikarsko tovarno
Osrednja Slovenija
Nekoč tovarna slamnikov in klobukov, nato Univerzale, danes pa ...
Osrednja Slovenija
Tirolska družina Oberwalder je leta 1908. zgradila novo, sodobno tovarno z vodno turbino, parnim strojem in električnimi motorji. Na leto so izdelali 400.000 slamnikov in jih prodajali v Avstrijo, Romunijo, na Češko in Madžarsko. Leta 1936. se je podjetje preimenovalo v Univerzale in še naprej so izdelovali slamnike. Leta 1956. je postalo last države in začeli so izdelovati tudi konfekcijo. Leta 1964. so izdelali rekordnih 300.377 slamnikov. Prodajali so jih predvsem v Vojvodino in Dalmacijo. Leta 2003. je tovarna prenehala z delovanjem in tako se je zaključila uspešna doba slamnikarstva na Domžalskem.
Osrednja Slovenija
Zaprta, zidana kapelica z zunanjo poslikavo iz konca 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Sv. Florjan, zavetnik gasilcev. Poslikava na pročelju hiše na Slamnikarski ulici
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna upravno - stanovanjska zgradba, zgrajena leta 1913. Oberwalder, lastnik tovarne slamnikov je zgradil stanovanja za svoje delavce, ki so prihajali iz Tirolske.
Osrednja Slovenija
Flerinova hiša je zgrajena leta 1895. Zgradil jo je Jože Flerin, trgovec in gostilničar, po vzoru Harakove hiše, ki stoji nasproti in sta videti kot dvojčici 😎
Osrednja Slovenija
Čas za kavo in "kafič" kot dnevna soba iz konca šestdesetih 😊
Osrednja Slovenija
Nekdanja slamnikarska delavnica ob Kolodvorski ulici je danes spremenjena v notarske pisarne
Osrednja Slovenija
Zgradbo v historičnem slogu, na Kolodvorski ulici, je dal zgraditi Jakob Oberwalder. V njej je uredil kolodvorsko restavracijo. Danes v njej domuje Študentski servis, ki je zgradbo tudi prenovil.

Povezano:

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Vir: Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas, 2013
Register NKD


petek, 2. junij 2017

Vipava, staro trško jedro

Dominantna zgradba v Vipavi je prav gotovo Lanthierijev dvorec, ki stoji na Glavnem trgu. Plemiška družina Lanthieri ima svoje korenine v Italiji. Naselili so se v Ljubljani, na Goriško pa so se priselili v drugi polovici 15. stoletja. Palačo je dal zgraditi Anton Lanthieri leta 1659. o čemer priča letnica na sklepniku dvoriščnega portala, ki je bil sprva glavni vhod v dvorec. Pred dvorcem je Lanthierjev park z ohranjenimi baročnimi kipi.
Staro trško jedro s strnjenimi hišami je nastalo ob vznožju Starega gradu. Značilnost hiš so široki kamniti portali, okna s kamnitimi okvirji, prekladami in pilastri. Tudi v Vipavi sem "srečala" velikega Plečnika. Na Glavnem trgu so po njegovih načrtih leta 1952. postavili spomenik NOB.
V strnjenem starem trškem jedru Vipave smo se ustavili zgolj po naključju. Odpravili smo se na Kras in tu smo si vzeli pol ure za obvezno jutranjo kavo. Kava ali foto sprehod po starem trškem jedru 😊 Dilema je velika toda ne zame. Vedno izberem slednje in ni mi žal.
Slovenija, Primorska
Nekoč gospodarska poslopja Lanthierijevega dvorca
Slovenija, Primorska
Kamniti most čez reko povezuje obzidje z vhodom v Lanthierijev dvorec
Slovenija, Primorska
Izvir reke Vipave in pogled na nekdanji proti turški Tabor in nekdanji mlin
Slovenija, Primorska
Današnja dvoriščna stran Lanthierijevega dvorca. Sprva je bil tu glavni vhod. Palačo je zgradil Anton Lanthieri (1631-1693). O času nastanka dvorca priča letnica 1659, na sklepniku vhodnega portala. 
Slovenija, Primorska
Dvorec Lanthieri se je s svojimi oboki prilagodil reki
Slovenija, Primorska
Ostanki Starega gradu, ki stojijo na strmi vzpetini nad starim trškim jedrom Vipave. Prvič se omenja leta 1154. Med najbolj znanimi lastniki so Habsburžani. Za njimi, leta 1528 pa vse do konca druge svetovne vojne, je Stari grad v lasti družine Lanthieri.
slovenija, Primorska
Dvorec Lanthieri je popolnoma obnovljen. Mogočna zgradba stoji v starem trškem jedru Vipave in je največja daleč na okoli. V dvorcu so bivale tudi cesarske glave, kot sta cesar Leopold I. in Karel VI. pa tudi kulturniki kot je znameniti beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec so obnovili konec leta 2012, Danes je v dvorcu Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.  V lasti baronov Lanthieri je bil tudi dvorec Zemono. Zgradili so ga v 17. stoletju kot lovski dvorec
slovenija, Primorska
Kamniti balkon z balustrado, zanimivo okno v obliki zvona in grb plemiške družine Lanthieri
Slovenija, Primorska
Park Lanthierijevega dvorca z baročnimi kipi, ki so bili postavljeni po parku. Novodobna postavitev so kipi v ravni vrsti kot nekakšna balustrada ali meja med parkom in dvorcem
Slovenija, Primorska
Putto z grbom na visokem podstavku. 
Slovenija, Primorska
Ohranjen kamniti portal s kovanimi vrati vhoda v Lanthierijev park
Slovenija, Primorska
Glavni trg z nizom strnjenih hiš in Plečnikovim spomenikom NOB
Slovenija, Primorska
Kipi iz grajskega parka so postavljeni globoko v Glavni trg
Slovenija, Primorska
Lepo obnovljena trška hiša. Okrašena je s ploščami, ki so izdelane iz drobnih prodnikov.
Slovenija, Primorska
Detajl hiše na Glavnem trgu. Okrasne plošče na pročelju so narejene iz drobnih prodnikov.
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portali so ena izmed značilnosti hiš v starem trškem jedru Vipave
Slovenija, Primorska
Vipava, strnjeno staro trško jedro je nastalo ob vznožju Starega gradu. Leži na robu Vipavske doline pod pogorjem Nanos.
Slovenija, Primorska
Enonadstropna trška hiša s secesijskim okrasjem
Slovenija, Primorska
Na tabli, v desnem kotu, še vedno piše Titov trg. Tako se je imenoval današnji Glavni trg.
Slovenija, Primorska
Dolga, enonadstropna hiša na Trgu Pavla Rušta ima v pritličju več portalov. Možno, da je sestavljena iz več hiš ali pa so bili tu nekoč lokali. Na sklepniku je letnica 1740. in ime Joseph Schmuz. V vogalu kamnitega portala je letnica 1531. 
Slovenija, Primorska
Stara šola je bila zgrajena leta 1861. Delovala je sto dvajset let, dokler ni Vipava, leta 1969, dobila novo in večjo šolo. V lepi zgradbi stare šole danes domuje del Lavričeve knjižnice
Slovenija, Primorska
Večstanovanjska hiša na Trgu Pavla Rušta ima zanimiv zaključek
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Vipava, staro trško jedro
Slovenija, Primorska
Beblerjeva ulica in župnijska cerkev sv. Štefana.
Slovenija, Primorska
Detajl hiše župnišča na Beblerjevi ulici v Vipavi. Okno s kamnitim okvirjem in preklado, nad glavnim portalom. Marmorna spominska plošča v obliki sarkofaga na konzolah nam sporoča, da je v tej hiši, v mladih letih, živel umetnostni zgodovinar France Mesesnel. Pročelje hiše se zaključi s konzolnim vencem
Slovenija, Primorska
Širok, kamniti portal župnišča. Sklepnik s strešico ima vklesano letnico 1785.
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Portal in okno, enonadstropne hiše na Trgu Pavla Rušta. Portal z dekorativnim okrasjem nosi letnico 1877.
Slovenija, Primorska
Spominska plošča na rojstni hiši Sebastjana Krelja (1538. Vipava - 1567. Ljubljana), protestant in teolog, slovenski jezikoslovec, pisatelj in prevajalec.
Slovenija, Primorska
Sklepnik s strešico in letnico 1772
Slovenija, Primorska
Plečnikov spomenik NOB na Glavnem trgu v Vipavi. Odkrit je bil leta 1952. 
Slovenija, Primorska
Detajl kamnitega portala
Slovenija, Primorska
Stranski portal in okno z železnimi polkni hiše na Glavnem trgu

Povezano:

Štanjel 

Sveto in Cerje 


Vir: Umetnostna topografija Slovenije, UE Ajdovščina, druga knjiga, ZRC SAZU, Ljubljana 2012
Elena Mulic, Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Občina Vipava 2011