četrtek, 07. januar 2016

Mati fabrika na Ravnah

Kako rečeš tovarni, ki ti daje zaposlitev, v obdobju socializma zgradi 2400 stanovanj za delavce, pomaga s krediti pri gradnji hiše, zaposlenim omogoči dodatno izobraževanje, plačuje štipendije in šolnine za šolanje doma in v tujini, sodeluje pri izgradnji infrastrukture kraja, podpira kulturo in šport pa verjetno še kaj. Delavci so ji upravičeno rekli Mati, Mati fabrika in tako so etnologi, ki so postavljali muzejsko zbirko železarne na Ravnah, poimenovali tudi železarski muzej, Mati fabrika.
Slovenija
Ena od stavb v velikem kompleksu železarne na Ravnah, danes Metal Ravne
Slovenija
Grb grofov Thurn. Plemiška rodbina grofov Thurn je dodobra zaznamovala Mežiško dolino. Že leta 1624. so odkupili fužine v Črni. Leta 1807. so začeli dejavnost na Ravnah in jo tu opravljali vse do leta 1945. ko so nove oblasti zaključile z ero privatne lastnine.
Slovenija
V Železarskem muzeju na Ravnah je tudi zbirka mineralov, ki so jih našli v Karavankah
Slovenija
Zbirka mineralov v železarskem muzeju na Ravnah
Slovenija
Mati fabrika - železarna Ravne, zbirka orodja, ki so ga uporabljali v železarni
Slovenija
Vrata v štauhariji oziroma kovačnici, za katerimi se skriva bogata tehnična dediščina železarne
Slovenija
V dobrih starih časih, so imela večja podjetja in tovarne, svojo zdravstveno ambulanto. Stol iz čakalnice zdravstvene ambulante v železarni Ravne in zdravniška torba za obiske na terenu.
Slovenija
Posoda za mazivo iz druge polovice 20. stoletja
Slovenija
Titova štafetna palica, ki so jo izdelali v železarni Ravne, leta 1979. po umetniški zasnovi kiparke Milene Braniselj.
Slovenija
Železarna Ravne je prirejala tudi slikarske kolonije, kjer so motive železarne in mesta ustvarjali številni slikarji. Od leta 1970. do 1988. je 130 slikarjev ustvarilo umetniško zbirko, 259 umetniških del. 
Slovenija
Stroji v muzeju, ki so jih nekoč uporabljali železarji. Tu, delo, zagotovo ni bilo lahko.
Slovenija
Tehnična dediščina žeezarjev
Slovenija
Ohranjena tehnična dediščina, stare železarne na Ravnah.
Slovenija
Repač ali vodno kladivo je delovalo s pomočjo vode, ki je bila speljana na kolo. Njegova teža je 250 kg, uporabljali pa so ga za tanjšanje jekla, pri kovanju. (zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008)
Slovenija
Še "štemplamo" se in gremo s "šihta" domov

Slovenija
Delavski personal na Ravnah, so zgradili leta 1872. V zgradbi so stanovali delavci železarne. Grofje Thurn so zgradili stanovanja za svoje delavce. Večinoma so stanovanja zajemala kuhinjo in eno sobo, dve sobi sta bili izjema. Na sredini hiše je prislonjeno stopnišče, na obe strani pa ima hiša gank iz katerega se je vstopalo v stanovanje.
Slovenija
Lopa s polovično rozeto, nad vhodom
Slovenija
"Delaj varno" geslo železarjev, vidno na vsakem koraku. V nekdanji štauhariji, stari kovačnici, je na ogled razstava "Mati fabrika". Zanimiva razstava o železarni Ravne, ki je kot mati dajala kruh številnim družinam na Koroškem.

Slovenija
Štauharija, stara kovačnica na Ravnah, je bila zgrajena leta 1915. Investitor rodbina grofov Thurn Valsassina, ki je dodobra zaznamovala Koroško, na obeh straneh današnje meje. 

Povezano: Ravne na Koroškem

Izlet na Koroško: Črna na Koroškem


Vir: Mati fabrika - Železarna Ravne, Karla Oder, 2014
Zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008
voden ogled z etnologinjo Karlo Oder

Ni komentarjev: