Kubed, staro vaško jedro na strmi skalnati vzpetini

Po obisku gradu Strmec - Socerb in vasice Osp, smo se odpravili v Kubed. Svoj sprehod in ogled razpotegnjene vasi smo pričeli na strateški skalnati vzpetini kjer stoji delno ohranjeno taborsko obzidje iz 15. stoletja, obrambni stolp, ki so ga, leta 1833, dogradili in spremenili v zvonik župnijske cerkve sv. Florjana. Območje, na katerem stojijo tudi kamnite stanovanjske hiše, se imenuje Grad. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1860. na pogorišču starejše cerkve iz konca 15. stoletja. Ostal je le gotski prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in freskami od katerih je večina nerazpoznavnih. Danes je v njem zakristija.

V Kubedu je veliko obnovljenih hiš, nekaj jih še čaka na vstajenje. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom in kmetijstvom, svoje pridelke pa ponudijo tudi na tako imenovanih Osmicah. Ob cesti stoji znana gostilna Jakomin. Tu je stala tudi osnovna šola, ki so jo ustanovili leta 1851. Poučevali so v slovenskem jeziku. Ta zavedna slovenska vas je imela konec 19. stoletja tudi čitalnico in bralno pevsko društvo Skala. Kulturno društvo Skala je dejavno tudi danes. Njihovi člani so nam kot Šavrinke in Šavrini zaigrali duhovite prizore o življenju in delu na tem delu Slovenske Istre.

Zanimiva primorska vasica z znamenitim obzidanim Gradom je vredna ogleda. Tudi za lakoto in žejo je v Kubedu dobro poskrbljeno. 😎

Ohranjen peterokotni obrambni stolp, ki je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp. Leta 1833. so ga povišali in spremenili v zvonik.

Ostanki tabora iz 15. stoletja v Kubedu. Na strateški točki, nad cesto, je stalo obzidano naselje s cerkvijo in obrambnimi stolpi. Nekaj od tega se je ohranilo do danes, predvsem obzidje. Predel se imenuje Grad.

Današnja cerkev sv. Florjana v Kubedu je bila zgrajena med leti 1850. do 1860. na pogorišču stare cerkve iz 15. stoletja. 

Šavrinke in Šavrini pred cerkvijo sv. Florjana v Kubedu

Zelo dobro ohranjena freska (verjetno sv. Andrej) v starem, gotskem prezbiteriju cerkve sv. Florjana, ki ni pogorel in ga danes uporabljajo kot zakristijo. Stara cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju, poslikana pa v začetku 16. stoletja. 

Freska na južni steni gotskega prezbiterija iz začetka 16. stoletja. Poslikave so zelo slabo ohranjene, tako da so liki v glavnem nerazpoznavni. 

Zvezdasto rombasto obokan stari gotski prezbiterij

Razpelo

Sv. Florjan

Slika Marija z detetom v starem prezbiteriju, danes zakristija cerkve sv. Florjana v Kubedu

Zakristijska omara

Slika, Marija z otrokom in svetniki, visi v prezbiteriju in je delo slikarja Zorzija Venture iz leta, 1598. 

Pieta

Cerkev sv. Florjana v Kubedu ima tri ladje, glavni oltar in dva stranska oltarja

Glavni kamniti oltar z lesenim kipom sv. Florjana zavetnika Kubeda, iz leta 1861.

Evangelisti na stropu prezbiterija

Orgle na koru

Stranski kamniti oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. 

Stranski kamniti oltar posvečen Materi božji.

Križev pot

Božji grob

Krstilnica

Kropilnik

Nadstropna kamnita hiša pod cerkvijo je župnišče

Pogled s strme skale na kateri stoji cerkev sv. Florjana

Vas Kubed ima tri območja, ki se imenujejo: Grad, Potok in Križišče. Na pokopališču stoji cerkev sv. Mihaela.

Pogled na kamniti most, ki so ga zgradili leta 1857.

Na začetku 14. stoletja so tu gospodarili Benečani. Vas je bila že obzidana, v 15. stoletju pa so jo Benečani še bolj utrdili saj je bila velika nevarnost turških napadov 

Ob cesti, na levi strani fotografije, stoji gostilna Jakomin. Tu je skoraj sto let stala šola, ki so jo leta 1943. požgali fašisti pa še kar nekaj hiš zraven 😢

Kamnito znamenje iz leta 1680. Obnovili so ga leta 2005.

Detajl kamnitega znamenja

Kubed - Grad - znamenje, zvonik 

Tihožitje z gugalnico 

Portal s tramom 

Nadstropna, triosna, kamnita hiša, obdana s suhozidom, kar kliče po lastniku, ki bi jo obnovil. 

Detajl kamnite hiše, zobčasti zaključni venec



Povezano, enodnevni izlet:

Osp in Socerb

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Srednjeveške freske v Sloveniji - Primorska, Janez Hofler, Družina, Ljubljana, 1997

Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Nedaleč stran od Moravč stoji na majhnem griču nad vasjo Tuštanj, grad Tuštanj. Mislim, da je edini grad v Sloveniji, ki zares živi. S tem mislim, da v gradu živijo njegovi lastniki, ki grad obnavljajo in vzdržujejo. Del gradu, v enem od štirih traktov v nadstropju, je namenjen muzejski zbirki starega pohištva, orodja, slik in čudovitih izdelkov iz stekla in porcelana.

Plošča nad vhodnim portalom nam pove, da je bil grad postavljen leta 1490. Grad kot ga vidimo danes je zasluga grofa Franca Bernarda Lichtenberga. Njegova rodbina je imela grad v lasti od leta 1610. do konca 18.stoletja. Takrat preide v last rodbine Škarja. Leta 1847. postane lastnica Maksimilijana Škarja in od tu naprej se zgodovina gradu bere bolj kot pravljica. Maksimilijana je na sosednjem gradu spoznala vrtnarja Luko Pirnata. Bil ji je všeč, vrtnar je zelo dobro obvladal nemščino in tako sta si tudi napisala kar precej pisem. Na srečo se jih je veliko ohranilo, tako da so lahko tudi prihodnji rodovi, z njimi pa tudi vsi ostali, izvedeli za to nenavadno ljubezensko zgodbo. Luka in Maksimilijana sta se poročila in srečno živela, ne do konca svojih dni, temveč nekaj manj kot dvajset let. V tem času je podjetni Luka rešil grad propadanja, zgradil je nove hleve in se ukvarjal z živinorejo in poljedeljstvom. Otrok nista imela. Žena je bila precej starejša od njega.
Po Maksimilijanini smrti, je grad Tuštanj, leta 1873. podedoval njen mož Luka Pirnat. Luka se je kmalu zopet poročil in z drugo žena sta imela dve hčerki. Tako Pirnatov rod živi na gradu Tuštanj vse do današnjih dni in vse kaže, da bo še precej časa tako.

Poleg gradu je obvezen ogled kapele sv. Janeza Nepomuka, ki stoji ob glavnem vhodu v grad. Postaviti jo je dal grof Lichtenberg, okoli leta 1725. pa jo je s freskami iz življenja sv. Janeza Nepomuka, poslikal slovenski slikar in freskant Franc Jelovšek.

Danes na gradu Tuštanj, na čudovitem arkadnem dvorišču, prirejajo grajske poroke in koncerte pa seveda že omenjene vodene oglede muzejske zbirke.

Vhod na notranje dvorišče gradu Tuštanj v Moravški dolini.

Grba lastnikov gradu Tuštanj in letnica 1490, ko je bil grad zgrajen

Grad Tuštanj so zgradili leta 1490. Grof Franc Bernard Lichtenberg, kranjski deželni komisar, je leta 1671. končal z obnovo gradu, ki ga je skoraj v celoti prezidal. Grad ostane v lasti rodbine Lichtenberg vse do leta 1800, ko postane lastnik Ignac Škarja.

Sončna ura

Z griča, na katerem stoji grad Tuštanj, je lep pogled na okoliške travnike in gozdove

Grajsko tihožitje 😎

Arkadno grajsko dvorišče z arkadnim hodnikom v nadstropju in baročnim vodnjakom. Na arkadnem dvorišču danes potekajo poroke in koncerti.

Na gradu Tuštanj se je ohranilo precej originalnega pohištva, ki je danes del muzejske zbirke

Predalnik

Stara družinska fotografija Pirnatovih, ki so lastniki gradu vse od leta 1873, ko je grad, po svoji ženi grofici Maksimilijani Škarja, podedoval vrtnar Luka Pirnat.

Del muzejske zbirke na gradu. Sobane z originalnim lesenim podom, pohištvo, beneška ogledala, slike in fotografije nekdanjih lastnikov gradu

Lepo ohranjen klavir s kladivci, ki je predhodnik klavirja kot ga poznamo danes. Imenujejo ga tudi Hammerklavier

Baročni lestenec

V muzejskem delu gradu Tuštanj si lahko ogledamo zbirko steklenih izdelkov in izdelkov iz porcelana.

Na gradu so zelo ponosni na zbirko Napoleonovih krožnikov iz porcelana

Komoda z nastavkom

Med "grajske" je spadal tudi Maks Pirnat, profesor in pisatelj, ki se je rodil na gradu Tuštanj 24. septembra 1875. Na gradu je živel tudi njegov sin z enakim imenom, ki je bil kipar in grafik.Njegova fotografija visi na steni, na levi strani.

Beneško ogledalo

Baročni črnilnik in gosje pero

Na gradu je ohranjenih kar nekaj čudovitih lončenih peči

Lesena skrinja

Omara, ki se lahko spremeni v pisalno mizo

Leseni pripomoček za prenašanje čebeljih panjev

Nočna omarica

Čudoviti baročni šatulji za nakit

Kolovrat

Baročna miza in stoli

Zbirka gospodinjskih pripomočkov, zadaj pa tudi nekaj orožja in orodja

Sestri Škarja. Stoji grofica Maksimilijana, ki se je poročila z vrtnarjem Luko

Steklenici iz porcelana

Slika trpečega Kristusa iz 17. stoletja

Škarje s posebno posodico kamor so ujeli čebeljo matico in jo preselili

Leseni strop

Vrtnar Luka Pirnat in grofica Maksimilijana Scharia tudi Škarja sta si veliko dopisovala. Kar nekaj teh pisem se je ohranilo in tako so Lukovi potomci izvedeli kako je v tistem času prišlo do poroke med vrtnarjem in grofico. Poročila sta se leta 1853. 

Lesena skrinjica 

Prostor v nadstropju je nekoč služil kot kašča. Danes so ga preuredili v dvorano v kateri potekajo tudi poroke

Stara lončena peč v novi poročni dvorani

Grajski vrt

"Grajske" krave na pašniku 💚

Grajski hišni ljubljenček Lumpi v jesenskem dekorju 💛

Oltar v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar in freskant Franc Jelovšek, okoli leta 1725.

Jelovškova freska: Nepomuka vržejo v reko Vltavo. Janez Nepomuk je bil duhovnik v Pragi. Ker se je uprl češkemu kralju Vaclavu IV, ki je hotel vzeti Cerkev pod svoje okrilje in si prilastiti njeno premoženje, ga je ta dal vreči v reko Vltavo. Pozneje so dodali še legendo, da je bil Nepomuk spovednik kraljice in da ni hotel kralju izdati njenih grehov, zato so ga vrgli v reko. Bolj znana je ta druga legenda. Kip sv. Nepomuka največkrat najdemo na mostovih. (svetniki.org)

Oltarna slika v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka je sto let mlajša od Jelovškovih fresk, ki jo obdajajo. Leta 1825. jo je naslikal Leopold Layer, slikar iz Kranja. 

Jelovškova freska: Mučenje sv. Janeza Nepomuka

Osrednja Jelovškova freska v kupoli, apoteoza oziroma poveličevanje Janeza Nepomuka. Angeli nosijo svetnika v nebo, spremljata ga Kristus in Bog Oče.

Nad vhodnimi vrati vzhajajoče sonce in pet zvezdic, ki so tudi atributi sv. Janeza Nepomuka

Križev pot v baročni kapeli sv. Janeza Nepomuka je manjši kot tisti, ki jih vidimo v cerkvah. Slike so dimenzije 27 x 20 centimetrov. Bakrorezi so natisnjeni na papir in nalepljeni na steklo. 

Klopi v kapeli sv. Janeza Nepomuka

Dvorišče pred vhodom v grad Tuštanj in čudovita, okoli 350 let stara, platana

Kapela sv. Janeza Nepomuka pred vhodom v grad Tuštanj. Kvadratno kapelo s štirikapno streho je, okoli leta 1725. poslikal slovenski baročni slikar in freskant Franc Jelovšek


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 

Vir: voden ogled
Leon Lavrič, Odsev blišča Moravških gradov, samozaložba, Moravče, 2004
Wikipedia