Z Društvom Anbot po Piranskih Trgih

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, nas je Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, v soboto 1. oktobra 2016, popeljalo na pravo etnološko dogodivščino po piranskih trgih. Voden sprehod po trgih so poimenovali, Se dobimo na "pjaci". Mimogrede, anbot pomeni nekoč.
Pot smo začeli na Turšičevem trgu, ob najstarejših vratih srednjeveškega obzidja, to so Miljska vrata. Ustavili smo se na Prvomajskem trgu, kjer je bila nekoč znamenita lekarna Fonda, na Židovskem trgu smo srečali svetovno znano Ano Monaro, na Zelenjavnem trgu smo barantali za ribe, ampak mene je zamotila Stela in sem ta del zamudila. Na Tartinijevem trgu smo spoznali piranske veljake, spoznali smo se tudi z merami, ki so jih nekoč uporabljali. Pot smo zaključili na starem Rokovem trgu, danes je to Trg bratstva, kjer so anbotovci postavili pravo tržnico z branjevkami iz piranskega zaledja in mestnimi nakupovalkami. Njihovo glasno nakupovanje, barantanje, opravljanje pa še kaj bi se našlo, so nas dodobra nasmejali.
Na vsakem od naštetih trgov je Društvo Anbot pripravilo kratko igro s prizori iz preteklosti, ki so se tu dogajali. Prav vsi so odlično odigrali svoje vloge. Mislim, da bi lahko odigrali tudi kakšno gledališko predstavo na to temo. Bravo, Anbot

Skozi Miljska vrata stopimo na Turšičev trg. Tu je bival gastald, to je stalni predstavnik oglejskega patriarha. Na prekladi je vrsta srednjeveških grbov.

Nekdanje bivališče gastalda in preklada s srednjeveškimi grbi

Na Turšičevem trgu nas je klicar seznanil s Piranskim statutom iz leta 1307. Kar nekaj zanimivih členov smo slišali, marsikateri bi bil uporaben in dobrodošel tudi danes. Naprimer tisti, da so bili veljaki izvoljeni za eno leto, po enem letu pa so pregledali ali so se na svojem položaju tudi osebno okoristili. Za vse prekrške je statut določal kar krute kazni. 

Prvomajski trg, nekoč Stari trg, je bil zbiralnik za vodo. Cevi so napeljali od hišnih žlebov do vodnjakov in tako zbirali deževnico. Za lepši videz so cevi držali mali kamniti angeli. Društvo Anbot nam je uprizoril, kako so Pirančanke morale za vodo plačevati, kako so na trgu tudi prale, se pogovarjale pa tudi skregale, če je bilo potrebno :) 

Voziček z naravno medicino

V hiši na današnjem Trgu 1. maja 2, je bila nekoč znana lekarna družine Fonda.

Baročna palača na Trgu 1.maja

Na Židovskem trgu smo, pred njeno hišo, srečali svetovno znano svetlečo Pirančanko Ano Monaro, ki nam je povedala svojo zgodbo. Ana se je rodila v Kopru. Poročila se je s piranskim ribičem in se preselila v Piran. Leta 1934. je zbolela za hudo astmo in pristala v bolnišnici. Bolnice, ki so bile z njo v sobi so opazile, da Anino telo ponoči oddaja modro bel sij in se močno prestrašile. Pojav so začeli spremljati različni strokovnjaki in Ana se je znašla v več svetovno znanih časopisih. Ko je ozdravela, je tudi sij izginil. Skrivnost svetleče Pirančanke ni bila nikoli razkrita :)

Detajl kamnitega portala na Židovskem trgu v Piranu

Dvonadstropna hiša na vogalu Zelenjavnega trga in Levstikove ulice z baročnim balkonom v osrednji osi in zanimivo frčado

Simpatična terierka Stela

Stela se je odpeljala s svojim skuterjem

Piranski mestni veljaki pred mestno hišo

Spoznali smo nekaj mer, ki so jih uporabljali pred iznajdbo metra. Velika palica je merila 2 m in 31 cm, uporabljali so jo za izmero zemljišč ... Vse te mere pa so izdolbene in označene na pravokotnem kamnu, ki je obenem še stojalo za drog za zastavo 

Društvo Anbot je na Trgu bratstva postavilo pravo tržnico in vzdušje, ki ga na današnji tržnici več ni

Hiša na Trgu bratstva, nekdaj Rokov trg, kot mu domačini pravijo še danes

Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana


Piran, znamenitosti in zanimivosti

Hiša Vrešje, živi muzej v Krkavčah

Velika znamenitost Krkavč je tudi enonadstropna, podkletena, istrska kamnita hiša, stisnjena ob breg in postavljena nekoliko odmaknjeno od strnjene vasi. V njej je etnološka zbirka, ki s pomočjo pridne gospodinje oživi in nas prestavi v preteklost. Imenuje se Hiša Vrešje - živi muzej družine Reja.
Bivalni del hiše je sestavljen iz dveh prostorov. V prvem je odprto ognjišče, na katerem gospodinja kuha polento in še kakšno istrsko dobroto, ki jo v živem muzeju tudi postreže. Tu je tudi jedilna miza s stoli in številni predmeti, ki so jih uporabljali v začetku 20. stoletja, verjetno pa se ponekod uporabljajo tudi danes. Drugi prostor je spalnica, kjer je spala cela družina.
Poleg hiše je vodni vir. Tu so naredili zajetje in tu so se umivali in prali perilo. V kleti so shranjevali pridelke, orodje pa tudi manjše živali, kot je osliček in kakšna ovca, so imeli tu svoje zavetje. Za boškarina je bil prostor malce premajhen :)

Odprto ognjišče v Hiši Vrešje, kjer se kuha polenta in druge istrske dobrote, ki jih gospodinja tudi postreže, zato pa se imenuje živi muzej

Lepo obnovljena stara kamnita istrska hiša. V njej je danes Hiša Vrešje - živi muzej družine Reja

V kletnem delu hiše so imele svoj prostor manjše živali, v pritličju pa je bilo bivališče družine.

Na vrtu Hiše Vrešje

Pogled skozi okno Hiše Vrešje. Krasijo ga platnene zavese s čipko

Del etnološke zbirke. Nad ognjiščem je razstavljena različna posoda, škatle za shranjevanje živil in mlinček za kavo

Stene so pobelili in jih dodatno okrasili z valjčkom, na njih so bili različni motivi

Lesena posoda

Omarice za shranjevanje posode in vedro za pomivanje posode

Stara tehtnica, likalnik, lončki ...

Leseno korito za mesenje

Niša v steni, za odlaganje različnih stvari. Trenutno je tu lončena posoda

Pogrinjek v kmečkem gospodinjstvu, 20. stoletje

Spalnica

Tradicionalno oblačilo Šavrink

Predalnik

V spalnici je mali kropilnik za domačo rabo

Stara budilka in domače branje pred spanjem

Vodni izvir ob Hiši Vrešje

Kamnito stopnišče in podkev za srečo

Tradicionalna istrska kamnita hiša


Povezane foto zgodbe o Krkavčah:

Krkavče, šavrinska vas na živi skali

Boškarin, zvezda Krkavč

Cerkev sv. nadangela Mihaela

Boškarin, zvezda Krkavč

Boškarin ali istrsko govedo je avtohtona pasma, ki je nekoč živela tudi v Slovenski Istri. Danes se boškarin počasi vrača v naše kraje, a bolj v turistične namene. To čudovito žival smo imeli priložnost spoznati v Krkavčah, ob njihovi prireditvi Vonj po Istri. Krkavški boškarin se imenuje Gajardo. Star je tri leta in čeprav tehta že 800 kilogramov, je še mladič. Razvija se do sedmega leta in pridobil bo še nekaj centimetrov in kakšnih 500 kilogramov, potem pa bo pravi boškarin. Tako velika žival poje kar precej sena in popije kar nekaj vode na dan a gospodar pravi, da ga ne bi prodal za noben denar. Gajardo je pač, malo večji hišni ljubljenček, ki uživa, ko ga gospodar "počoha" po graciozni glavi.
Boškarin Gajardo se uči tudi orati s starim plugom in tako obiskovalcem pokaže kako so naši predniki nekoč orali pa niti ne tako daleč nazaj. Delo mu gre že kar dobro od nog, je pa mladič še zelo radoveden in poleg dela si zelo rad ogleda veliko število ljudi, ki stojijo ob njegovi njivi.
Poleg boškarina smo v Krkavčah spoznali tudi istrskega osla z imenom Sambo pa istrske ovce. Pa tudi gasilec Snoopy je bil na prireditvi, saj je bilo njegovo Gasilsko društvo glavni organizator in duša prireditve.

Boškarin Gajardo iz Krkavč

Radovedni boškarin Gajardo živi in uživa na turistični kmetiji

Boškarin Gajardo, obdan z oljkami in Šavrinskimi grički. Prava idila.

Boškarin Gajardo je radoveden mladič. Star je tri leta in tehta 800 kilogramov. Istrsko govedo se razvija do svojega sedmega leta

Boškarin meditira. Krasi ga močno rogovje. Zaradi varnosti ljudi in drugih živali, ki so pri hiši, ima na konicah majhne kroglice.

Je treba delat :) Prikaz oranja z boškarinom na stari način

Joj koliko ljudi me gleda, trema me daje

Gajardo, super ti gre, kar tako naprej :)

Brazda mora bit ravna

Kljub temu, da je boškarin še mlad pa se je kar dobro naučil oranja. Dve brazdi bo dovolj, toliko da obiskovalci vidijo, da ohranjamo našo kulturno in naravno dediščino.

Z obeh profilov sem lep ampak mogoče je pa res levi za malenkost lepši

Plug za oranje, tehnična dediščina

Avtohtona istrska pasma, osel Sambo

Istrski osel Sambo najraje pokaže svoj desni profil :)

Istrski osel Sambo zelo rad pokaže svoje lepe zobe in svoje veselje, ker se udeležuje odlične krkavške prireditve Vonj po Istri

Avtohtona istrska pasma ovc 

Osemletni nemški ovčar in gasilec Snoopy je skupaj s svojim gospodarjem član Gasilskega društva Krkavče. Najraje pa poležava na dvorišču Gasilskega doma in opazuje okoliško dogajanje.

Utrujena pasja lepotička je solastnica sodobne torkle v Krkavčah :) 

Ti me kar slikaj ampak poziral ti pa ne bom. Labradorec važen kot pes :) 

Mačja siesta

Povezano:

Krkavče, šavrinska vas na živi skali

Cerkev sv. nadangela Mihaela

Hiša Vrešje - živi muzej v Krkavčah